Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja.
Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
Te dni je na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja.
Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
"Srečanje z Navidom je bilo lepo in boleče hkrati, res je izjemen človek. Najprej je bilo kar nenavadno uprizarjati zgodbo in imeti ob sebi človeka, čigar zgodbo uprizarjaš, tega še nisem doživel, tudi nihče v ekipi. O najbolj strašnih stvareh je govoril mirno, z nasmeškom na ustih, kar je bilo za nas nepredstavljivo, hkrati pa smo se ogromno naučili." - Jan Krmelj
Navid od leta 2015 živi v Sloveniji. Zapustil je družino in prijatelje in se poskušal vživeti v novo okolje. To ni bilo enostavno zaradi videza in splošnih predsodkov, ki veljajo do migrantov. V Iranu je doštudiral filmsko režijo. "Je umetnik in res luciden mislec," pravi Jan Krmelj.
Jan Krmelj (1995) je vsestranski umetniški ustvarjalec na področju teatra, literature in vizualne umetnosti. Po končanem študiju na AGRFT-ju je režiral in vizualno oblikoval več uprizoritev. Njegov pesniški prvenec Relikvije dihanja, ki je izsšel pri založbi Litera, je bil nominiran za Jenkovo in Veronikino nagrado. Študijsko se je izpopolnjeval pri režiserjih Romeu Castellucciju, Borisu Nikitinu, Jerneju Lorenciju in Tomažu Pandurju.
733 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja.
Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
Te dni je na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja.
Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
"Srečanje z Navidom je bilo lepo in boleče hkrati, res je izjemen človek. Najprej je bilo kar nenavadno uprizarjati zgodbo in imeti ob sebi človeka, čigar zgodbo uprizarjaš, tega še nisem doživel, tudi nihče v ekipi. O najbolj strašnih stvareh je govoril mirno, z nasmeškom na ustih, kar je bilo za nas nepredstavljivo, hkrati pa smo se ogromno naučili." - Jan Krmelj
Navid od leta 2015 živi v Sloveniji. Zapustil je družino in prijatelje in se poskušal vživeti v novo okolje. To ni bilo enostavno zaradi videza in splošnih predsodkov, ki veljajo do migrantov. V Iranu je doštudiral filmsko režijo. "Je umetnik in res luciden mislec," pravi Jan Krmelj.
Jan Krmelj (1995) je vsestranski umetniški ustvarjalec na področju teatra, literature in vizualne umetnosti. Po končanem študiju na AGRFT-ju je režiral in vizualno oblikoval več uprizoritev. Njegov pesniški prvenec Relikvije dihanja, ki je izsšel pri založbi Litera, je bil nominiran za Jenkovo in Veronikino nagrado. Študijsko se je izpopolnjeval pri režiserjih Romeu Castellucciju, Borisu Nikitinu, Jerneju Lorenciju in Tomažu Pandurju.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Gost Nine Zagoričnik je bil igralec in slovenski rekorder v recitiranju števila pi Nik Škrlec.
29-letni David Krančan je najprej stripar in nato ilustrator. Ali kot se rad pošali, “ilustrator, ki bi lahko bil stripar, lahko pa tudi obratno, stripar, ki dela ilustracije.” Obe njegovi strip knjigi Pijani zajec in Grdina sta bili takoj razprodani.
Jasmin B. Frelih, slovenski pisatelj, ki je za svoj prvi roman Na/pol prejel nagrado Evropske unije za književnost za leto 2016, gost oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Svetlana Slapšak te dni vznemirja z novo knjigo o hrani “Kuhinja z razgledom”; gre za eseje iz antropologije hrane, ki so bili najprej objavljeni v knjigi Leteći pilav v Beogradu.
Vlado Škafar, filmski režiser in publicist, njegov celovečerni film Mama, bo te ni doživel slovensko premiero.
Vito Taufer, režiser uprizoritve “Butnskala”, nekoč najbolj kultne prve slovenske radijske igre v nadaljevanjih, ki sta jo leta 1979 za Radio Študent začela pisati Emil Filipčič in Marko Derganc.
Karmina Šilec je dirigentka in vodja vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ki vsako leto znova žanje mednarodne uspeh, 16. aprila bo v Moskvi prejela nagrado Zlata maska za predstava Ko gora spremeni obleko, ki je zmagala v nominaciji za “Najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015”.
Gorazd Trušnovec je urbani čebelar, bolj znan pa kot publicist, filmski kritik, založnik, urednik filmske revije Ekran, bil pa je tudi umetniški direktor Festivala slovenskega filma. Prisluhnite oddaji Proti etru.
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Neveljaven email naslov
