Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja.
Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
Te dni je na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja.
Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
"Srečanje z Navidom je bilo lepo in boleče hkrati, res je izjemen človek. Najprej je bilo kar nenavadno uprizarjati zgodbo in imeti ob sebi človeka, čigar zgodbo uprizarjaš, tega še nisem doživel, tudi nihče v ekipi. O najbolj strašnih stvareh je govoril mirno, z nasmeškom na ustih, kar je bilo za nas nepredstavljivo, hkrati pa smo se ogromno naučili." - Jan Krmelj
Navid od leta 2015 živi v Sloveniji. Zapustil je družino in prijatelje in se poskušal vživeti v novo okolje. To ni bilo enostavno zaradi videza in splošnih predsodkov, ki veljajo do migrantov. V Iranu je doštudiral filmsko režijo. "Je umetnik in res luciden mislec," pravi Jan Krmelj.
Jan Krmelj (1995) je vsestranski umetniški ustvarjalec na področju teatra, literature in vizualne umetnosti. Po končanem študiju na AGRFT-ju je režiral in vizualno oblikoval več uprizoritev. Njegov pesniški prvenec Relikvije dihanja, ki je izsšel pri založbi Litera, je bil nominiran za Jenkovo in Veronikino nagrado. Študijsko se je izpopolnjeval pri režiserjih Romeu Castellucciju, Borisu Nikitinu, Jerneju Lorenciju in Tomažu Pandurju.
738 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja.
Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
Te dni je na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića
Režiser Jan Krmelj, ki je te dni na oder Drama SNG Maribor postavil igro Proslava hrvaškega dramatika Ivorja Martinića. Uprizoritev je nastala po resnični zgodbi priseljenca Navida Fadaeeja Nazerja.
Drama Proslava je del mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa, z naslovom: Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Del projekta, ki je med letoma 2018 in 2020, potekal v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku, so bile tudi izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice. Lahko so se jih udeležili migranti različnih starosti, ki so prišli v Maribor iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij (Iran, Tunizija, Eritreja, Španija, Argentina, Rusija).
"Srečanje z Navidom je bilo lepo in boleče hkrati, res je izjemen človek. Najprej je bilo kar nenavadno uprizarjati zgodbo in imeti ob sebi človeka, čigar zgodbo uprizarjaš, tega še nisem doživel, tudi nihče v ekipi. O najbolj strašnih stvareh je govoril mirno, z nasmeškom na ustih, kar je bilo za nas nepredstavljivo, hkrati pa smo se ogromno naučili." - Jan Krmelj
Navid od leta 2015 živi v Sloveniji. Zapustil je družino in prijatelje in se poskušal vživeti v novo okolje. To ni bilo enostavno zaradi videza in splošnih predsodkov, ki veljajo do migrantov. V Iranu je doštudiral filmsko režijo. "Je umetnik in res luciden mislec," pravi Jan Krmelj.
Jan Krmelj (1995) je vsestranski umetniški ustvarjalec na področju teatra, literature in vizualne umetnosti. Po končanem študiju na AGRFT-ju je režiral in vizualno oblikoval več uprizoritev. Njegov pesniški prvenec Relikvije dihanja, ki je izsšel pri založbi Litera, je bil nominiran za Jenkovo in Veronikino nagrado. Študijsko se je izpopolnjeval pri režiserjih Romeu Castellucciju, Borisu Nikitinu, Jerneju Lorenciju in Tomažu Pandurju.
Andraž Pöschl je avtor dokumentarnih filmov in odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Sinja Ožbolt, plesalka in koreografinja ter plesna pedagoginja, ki je skupaj z Matjažem Zupančičem premierno uprizorila gledališko plesno predstavo 20th Century Fog – Megla stoletja na odru Španskih borcev.
Kaja Dolar je mlada raziskovalka na področju lingvistike na pariški univerzi Nanterre, je sourednica prvega tiskanega prostega slovarja žive slovenščine "Razvezani jezik XX XY", ki je izšel pravkar.
Gost oddaje Proti etru, spet ta dež bo filmski režiser Marko Naberšnik. Na 25. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFE bo predstavil svoj vojni film “Gozdovi so še vedno zeleni”.
Aleksandar Popovski je na velikem odru SNG Drama postavil krstno uprizoritev Figure Veneris Historie, prav tako makedonskega dramatika Gorana Stefanovskega.
Scenaristka in režiserka filma Drevo, ki je začel svojo pot po slovenskih kinematografih.
Prejemnik Borštnikovega prstana Vlado Novak se takole spominja svojih začetkov: “Kot mlad mulc sem v predstavi ‘Škrlatni prah’ igral možakarja s plavo brad, to je bila ena zelo majhna vloga, kjer je kritik Borut Trekman napisal, … možakarja s plavo brado je igral Vlado Novak, njegov govor zagotovo ni sodil na oder profesionalnega gledališča in je imel seveda absolutno prav. Takrat sem jaz govoril v pristni mariborščini …” Vlado Novak, gledališki in filmski igralec, član SNG Maribor.
Tina Gregorič vabi vse, ki bi jih zanimala izkušnja nanoturizma in bivanja znotraj razstave BIO50. Bivanje v Fužinskem gradu pomeni, da lahko vsak udeleženec sodeluje pri razstavi, lahko premešča predmete in s tem postane sooblikovalec razstave …
Igor Prassel, ki stoji takorekoč na čelu dveh filmskih festivalov v Sloveniji, kot vodja Festivala slovenskega filma ter programski direktor in ustanovitelj Animateke, mednarodnega festivala animiranega filma, v oddaji Proti etru.
V oddaji Proti etru spet ta dež bo Nina Zagoričnik gostila 29-letnega filmskega režiserja Blaža Završnika.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Borja Močnik v oddaji Proti etru spet ta dež ponuja novo ploščo nemške afro zasedbe Woima Collective.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je gledališka in filmska igralka Tina Vrbnjak, avtorica idejne zasnove in igralka predstave Marie Curie – Hystérie je, ki je nastala po knjigi “Knjiga o Blanche in Marie”, švedskega pisatelja in dramatika Pera Olova Enquista.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je gledališka in filmska igralka Tina Vrbnjak, avtorica idejne zasnove in igralka predstave Marie Curie – Hystérie je, ki je nastala po knjigi “Knjiga o Blanche in Marie”, švedskega pisatelja in dramatika Pera Olova Enquista.
Gostja oddaje Proti etru je bila Bernarda Županek, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana in glavna kuratorka velike razstave “EMONA, Mesto v imperiju”, ene od ključnih dogodkov krovnega projekta “EMONA 2000”.
Sogovornik je bil Jožko Rutar, direktor Filmskega centra Slovenije.
Vizualna umetnica Huiqin Wang je avtorica slikanice “Hallerstein, Slovenec v prepovedanem mestu.”. Gre za prvo slovensko–kitajsko knjigo, ki skozi tekst in ilustracije govori o slovenski legendarni oseb/nosti Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu – s kitajskim imenom Liu Songling, astronomu, matematiku, zgodovinarju, geografu in diplomatu, ki je bil v svojem času, zaradi znanstvenih odkritij, eden največjih učenjakov na svetu.
Livija Pandur je kot dramaturginja sodelovala pri vseh uprizoritvah režiserja in brata Tomaža Pandurja, ki ji je zaupal tudi vodenje njihovega gledališča Pandur Theaters.
Neveljaven email naslov