Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja Nine Zagoričnik je Karmina Šilec, slovenska dirigentka, režiserka in skladateljica, umetniška vodja produkcijske hiše Carmina Slovenica, novoglasbenega gledališča infestivala Choregie ter ansambla Kebatola, cikla Attacca. Predstavlja svoja nova projekta Baba in Dert. Baba je kolosalna balkanska fikcija, zbirka balkanskih zapriseženih devic - virdžin, ki prevzamejo moško ime in identiteto, oblečejo moška oblačila, opravljajo moška dela, kadijo, pijejo rakijo, guslajo … in se vključijo v moško družbo. Knjiga pripoveduje o drugosti. O tem, kako se izgubi jezik prvotnega telesa, ki se ga ni nikoli obvladalo. Kaj pomeni postajati-moški in postati-moški. Virdžine v zgodbah so nenavadno ogledalo položaja žensk v sodobni družbi. KBF ni resnica, a bi lahko bila.
Karmina Šilec je dirigentka, režiserka, skladateljica in umetniška vodja produkcijske hiše Carmina Slovenica
Karmina Šilec se že od nekdaj zanima za položaj žensk v sodobni družbi in ali mora ženska za svoj uspeh hoditi v moških čevljih. Predstavlja svoja nova projekta, Babe in Dert. Slednji je v celoti nastal med časom karanten, ansambel se ni nikoli v celoti slišal v živo, vse izvajalke so glasbo izvajale na svojih domovih. Material so posneli z mobilnimi telefoni, kasneje pa je trajalo kar nekaj mesecev, da so umetniško stvaritev tudi zmontirali. "To je izjemno eksperimentalno in zahtevno delo, hkrati pa tudi en testament času, v katerem smo bili." Na ovitku 12-urne zvočne knjige lahko preberemo, da je Baba kolosalna balkanska fikcija, zbirka balkanskih zapriseženih devic - virdžin, ki prevzamejo moško ime in identiteto, oblečejo moška oblačila, opravljajo moška dela, kadijo, pijejo rakijo, guslajo … in se vključijo v moško družbo. Knjiga pripoveduje o drugosti. O tem, kako se izgubi jezik prvotnega telesa, ki se ga ni nikoli obvladalo. Kaj pomeni postajati-moški in postati-moški. Virdžine v zgodbah so nenavadno ogledalo položaja žensk v sodobni družbi. KBF ni resnica, a bi lahko bila.
"Baba je posebna beseda, ki zaznamuje zelo veliko različnih stvari. Če je baba moški, je običajno to vprašanje časti. Potem so baba vsi duhovni vodje. Večinoma vse moške, ki imajo spredaj besedico baba povzdigujemo, kadar je pa baba ženska, ima običajno negativno predispozicijo. Je grda, hudobna, stara in nesposobna, zato se mi je zdela ta beseda za projekt ključnega pomena. Baba ni samo na Balkanu, na desetine jezikov ima besedo baba. Je zelo blizu besedam papa in mama. Je med prvimi besedami, ki jo artikulira otrok."
Drugi del projekta Baba je Dert, ki se veže na odprtje duše, na njen strasten krik. "To so trenutki, ko se vse bolečine sprostijo, ko pride do strasti, do joka, do žalosti, ki pomeni eno posebno balkansko katarzo, en tak balkanski blues." Premiera Dert koncerta bo 23. junija v Mariboru v dvorani Union in 24. junija zvečer v Divaški jami. Tudi tam so nekoč domovale babe.
736 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gostja Nine Zagoričnik je Karmina Šilec, slovenska dirigentka, režiserka in skladateljica, umetniška vodja produkcijske hiše Carmina Slovenica, novoglasbenega gledališča infestivala Choregie ter ansambla Kebatola, cikla Attacca. Predstavlja svoja nova projekta Baba in Dert. Baba je kolosalna balkanska fikcija, zbirka balkanskih zapriseženih devic - virdžin, ki prevzamejo moško ime in identiteto, oblečejo moška oblačila, opravljajo moška dela, kadijo, pijejo rakijo, guslajo … in se vključijo v moško družbo. Knjiga pripoveduje o drugosti. O tem, kako se izgubi jezik prvotnega telesa, ki se ga ni nikoli obvladalo. Kaj pomeni postajati-moški in postati-moški. Virdžine v zgodbah so nenavadno ogledalo položaja žensk v sodobni družbi. KBF ni resnica, a bi lahko bila.
Karmina Šilec je dirigentka, režiserka, skladateljica in umetniška vodja produkcijske hiše Carmina Slovenica
Karmina Šilec se že od nekdaj zanima za položaj žensk v sodobni družbi in ali mora ženska za svoj uspeh hoditi v moških čevljih. Predstavlja svoja nova projekta, Babe in Dert. Slednji je v celoti nastal med časom karanten, ansambel se ni nikoli v celoti slišal v živo, vse izvajalke so glasbo izvajale na svojih domovih. Material so posneli z mobilnimi telefoni, kasneje pa je trajalo kar nekaj mesecev, da so umetniško stvaritev tudi zmontirali. "To je izjemno eksperimentalno in zahtevno delo, hkrati pa tudi en testament času, v katerem smo bili." Na ovitku 12-urne zvočne knjige lahko preberemo, da je Baba kolosalna balkanska fikcija, zbirka balkanskih zapriseženih devic - virdžin, ki prevzamejo moško ime in identiteto, oblečejo moška oblačila, opravljajo moška dela, kadijo, pijejo rakijo, guslajo … in se vključijo v moško družbo. Knjiga pripoveduje o drugosti. O tem, kako se izgubi jezik prvotnega telesa, ki se ga ni nikoli obvladalo. Kaj pomeni postajati-moški in postati-moški. Virdžine v zgodbah so nenavadno ogledalo položaja žensk v sodobni družbi. KBF ni resnica, a bi lahko bila.
"Baba je posebna beseda, ki zaznamuje zelo veliko različnih stvari. Če je baba moški, je običajno to vprašanje časti. Potem so baba vsi duhovni vodje. Večinoma vse moške, ki imajo spredaj besedico baba povzdigujemo, kadar je pa baba ženska, ima običajno negativno predispozicijo. Je grda, hudobna, stara in nesposobna, zato se mi je zdela ta beseda za projekt ključnega pomena. Baba ni samo na Balkanu, na desetine jezikov ima besedo baba. Je zelo blizu besedam papa in mama. Je med prvimi besedami, ki jo artikulira otrok."
Drugi del projekta Baba je Dert, ki se veže na odprtje duše, na njen strasten krik. "To so trenutki, ko se vse bolečine sprostijo, ko pride do strasti, do joka, do žalosti, ki pomeni eno posebno balkansko katarzo, en tak balkanski blues." Premiera Dert koncerta bo 23. junija v Mariboru v dvorani Union in 24. junija zvečer v Divaški jami. Tudi tam so nekoč domovale babe.
Gost Nine Zagoričnik je bil fotograf Jaka Babnik, avtor razstavnega projekta Pigmalion (Galerija Jakopič), kjer vsak predmet ali fotografija nosi zelo spicifično sombolno vrednost, ki jo je mogoče prepoznati izključno v odnosu do njeovega konteksta: od zlate olimpijske kolajne Tine Maze, volilne skrinjice iz leta 1990 ali drobnega dela berlinskega zidu.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti. Borja bo ta teden predstavil nova albuma izraelskega žonglerja funka, jazza in afrobeata Kutimana z naslovom Lines from Different Sources in brooklynske zasedbe trdega afro soula Ikebe Shakedown, s krajšim formatom pa se predstavlja francosko-britanska naveza novega jazza in elektronike Neue Grafik Ensemble. Gosta Nine Zagoričnik pa sta Gregor Božič in Marina Gumzi, soavtorja filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, velikega zmagovalca 22. Festivala slovenskega filma.
Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo
Na seminarju prof. Vasa Parovića na Fakulteti za arhitekturo, je vse leto raziskovala možne modele razvoja slovenske družbe. Slovenija namreč od osamosvojitve dalje ni razvila neke močne politično ekonomske vizije, kako bi lahko arhitektura vplivala na prihodnost naših mest. V zvezi s tem je pregledovala kakšne bi bile možnosti na območju ljubljanskih vpadnic, v zapuščenih industrijskih conah in ob različnih infrastrukturnih koridorjih na neizkoriščenih ali neprimerno uporabljenih parcelah, ki so prostorsko in vizualno izpostavljene.
Povsod tam, kjer se v naši prestolnici globoko pod zemljo obnavlja infrastruktura, so prvi na vrsti arheologi. Prav včeraj so nazaj zasuli razkopano Erjavčevo cesto v centru Ljubljane, kjer so na različnih mestih že od lani potekala arheološka znanstvena izkopavanja. Erjavčeva, ki poteka od SNG Drama pa vse do Rožne doline, je bila nekoč med Cankarjevim domom na desni in predsedniško palačo na levi strani, še znotraj zahodnega obzidja nekdanje Emone. Emona je bila ustanovljena leta 14. ali 15. našega štetja, njeni graditelji so najprej izravnali teren, namenjen bodoči gradnji pravokotnega mesta, z vseh strani obdanega z obzidjem. Prav Erjavčeva cesta je arheološko še dokaj neraziskana.
Katja Pegan, gledališka režiserka, direktorica in umetniški vodja Gledališča Koper, tantadrujeva nagrajenka za življenjsko delo. Katja Pegan, ki je bila pred desetletjem tudi pobudnica te nagrade, jo je prejela za zasluge za ustanovitev Gledališča Koper, za vnovično profesionalizacijo gledališča na Obali, za režisersko delo in za pedagoško delo z mladimi gledališčniki. Nagrado Tantadruj za posebne dosežke gledališke umetnosti, skupaj podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče iz Trsta in SNG Nova Gorica. "Že vrsto let vodim gledališki trening z mladimi, ki bi radi nadaljevali študij gledališke režije ali igre na akademiji, prav letos bo s svojo diplomsko predstavo na našem festivalu gostoval moj nekdanji učenec, ki končuje študij režije na eni najbolj uglednih londonskih šol. V Koper prihaja s svojo dekanjo, ki želi spoznati kraj, kjer se je njen študent zaljubil v gledališče."
Slovenski krajinski arhitekt Gašper Habjanič živi in ustvarja v Berlinu. Te dni je v okviru svojega osebnega projekta Linescape, kjer raziskuje pomen in vlogo prostoročne risbe v krajinski arhitekturi, vodil po Ljubljani svoje berlinske študente. Gašper Habjanič je bil ob koncu študija imenovan za najboljšega študenta krajinske arhitekture v Evropi. Njegov zadnji projekt Warld. Berlin. Klima. je pred kratkim prejel kar dve nominaciji: za najboljši projekt krajinske arhitekture v Nemčiji in nominacijo za najboljši nemški dizajn 2020.
V 15 letih je bilo uresničenih 100 projektov! “Še vedno nas zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katerega javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta”, pravijo arhitektki Alenka Korenjak, Maša Cvetko ter komunikologinja Zala Velkavrh. Letošnji poletni projekt se imenuje Zunaj, podpira majhne lokalne akcije v Ljubljani. Organizatorji so prejeli 60 raznolikih in zanimivih prijav za izboljšavo okolice.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Marko Mandič, gledališki in filmski igralec, ki spretno krmari med snemanjem filmov in gledališkimi vlogami. V juniju, juliju in avgustu ga čakajo še Letoviščarji Maksima Gorkega na legendarnem poletnem festivalu v Salzburgu.
Avtorica celovečernega filma Zgodovina ljubezni, katerega premiera bo te dni v slovenskih kinematografih.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Kozmopolit, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, bo zastopal Slovenijo na 58.beneškem umetnostnem bienalu s projektom "Here we go again ... SYSTEM 317." Projekt je rezultat večletnega raziskovalnega dela iz serije Resolucija, ki podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za probleme v družbi. Marko Peljhan živi med Slovenijo in Kalifornijo, kot redni profesor predava na univerzi UC Santa Barbara, kjer je postal tudi predstojnik oddelka Znanost in umetnost.
David Groleger v nalogi raziskuje našo demografsko bilanco, ugotovi, da od vseh evropskih držav živi največ mladih do 34.leta doma pri starših v Sloveniji, pove, kako vpliva zasebna lastnina na trenutno stanje oderuškega trga najemnih stanovanj v državi in sklene z ugotovitvijo, da država potrebuje takšen stanovanjski sklad, ki bi uravnaval stanovanjski trg za cenovno vzdržen najem neprofitnih stanovanj in celo poda predloge, kako prestrukturirati obstoječe stanovanjske sklade. V ta namen, v nalogi razvije poseben tip atrijskih hiš, modularnih stanovanj, študentskih enot.
Čilenska pisateljica Lola Larra in čilenski ilustrator Vicente Reinamontes sta avtorja prve skupne knjige A sud dell' Alameda, Jug Alamede, ki je bila predstavljena na letošnjem 56.bolonjskem knjižnem sejmu za otroško in mladinsko literaturo. Gre za dve zgodbi in dva pogleda na študentsko gibanja leta 2006, ko so mladi zahtevali enake možnosti študija za vse, neglede na socialne razlike. Demonstracije, ki so se nadaljeval še v letu 2011 in 2013, so nekaj let kasneje dosegle svoj namen.
Čriček jo je ponesel v svet Ilustracije Ane Zavadlav iz knjige »Čriček in temačni občutek«, nizozemskega avtorja Toona Tellegena so bile razstavljene na mednarodni razstavi ilustratorjev na 34. Bolognskem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature, pred tem pa je za svojega simpatičnega črička prejela posebno priznanje na natečaju ilustracije 'Nami Concours 2019, v Južni Koreji.
Industrijski oblikovalec, vodja Centra za oblikovanje zunanjosti Mercedesovih osebnih avtomobilov.
Gostja je bila Urša Menart, mlada filmska ustvarjalka, scenaristka in režiserka celovečernega prvenca Ne bom več Luzerka ter predsednica Društva slovenskih filmskih režiserjev.
Janez Dovč, multiinstrumentalist, skladatelj in harmonikar, ki je najprej doštudiral fiziko in se nato predal glasbi. Je avtor koncepta, glasbe in izvedbe glasbeno-gledališke predstave 'Tesla', o delu in življenju Nikole Tesle.
'Naša osnovna misel uprizoritve Molierjevega Tartuffa v Mestnem gledališču Ljubljana je bila neka nadčasovnost', razlaga režiser Tin Grabnar, ki je skupaj z dramaturginjo Brino Klampfer in scenografom Dorijanom Šilcem debitiral že na Malem odru SNG Drama s predstavo Prekleti kadilci, Svetlane Makarovič.
Neveljaven email naslov