Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove.
Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu.
V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Še kako pomembno je, da se v današnjem času spominjamo tistih, ki so nam omogočili današnji svet, predvsem tistih, ki so žal manj znani, a so še kako pomembni!
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove.
Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu.
V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos.
Še kako pomembno je, da se v današnjem času spominjamo tistih, ki so nam omogočili današnji svet, predvsem tistih, ki so žal manj znani, a so še kako pomembni!
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Nina Zagoričnik je gostila pesnika Cirila Zlobca, ki je na Valu 202 pred kratkim postal tudi ime leta 2015. Veliki kulturnik je ob svoji 90-letnici je izdal pesniško zbirko “Ljubezen – čudež duše in telesa” in jo zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo.
Vesna Hauschild, mlada slovenska dramatičarka, ki živi med Ljubljano in Londonom. Pravkar smo doživeli krstno uprizoritev njene igre Inventura na Malem odru SNG Drama.
Melanholični croquis je naslov novega projekta arhitekta Mateja Filipčiča, režiserja in scenografa dogodkov, ki nastaja po motivih novele in filma »Smrt v Benetkah« pisatelja Thomasa Manna in filmskega režiserja Luchina Viscontija.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Andrej Rozman Roza avtor projekta ATL 220 ali Neznani Linhart, ki je nastal ob počastitvi 220 letnice Linhartovega rojstva, gost oddaje Proti etru.
Maruša Zorec, arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo , gostja oddaje Proti etru spet ta dež.
“V lutkovno gledališče pa ja daš Ostrška”… pravi Mojca Redjko, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, kjer poteka 8.Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Neveljaven email naslov