Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 84. letu je umrl poet, esejist, prevajalec Tone Pavček. Ko so mu pred 4 leti v Nacionalni univerzitetni knjižnici pripravili razstavo Darovi, je bil tudi gost Nine Zagoričnik v oddaji Proti etru, spet ta dež.
V njegovem življenju “je vse mogoče bilo,” pravi sam: “Od trpljenja do veselja, od muke in hotenja, pisanja in garanja, od ljubezni do smrti.” Težko bi tudi zbrali vso Pavčkovo literarno delo v eni knjigi ali razstavi. “Vsak izbor je tudi umor,” je razmišljal: “kako češ eno življenje z rimo spravit v vitrino?”
“Človekovo življenje ne gre po kolesnicah. Njegove želje, strasti, hrepenenje ali sanje, gredo preko vseh obzorij v vsemirje. Ni samo tisto, kar je na Zemlji, kar je pot, kar je določena trasa. Nič določenega ni, človek je neskončno bitje in hoče v neskončnost.
In meni se zdi najlepše še zdaj, da si včasih krilat in hočeš zleteti nekam. Vsi ti pravijo, pa saj ne moreš več. Zakaj ne? Duh je še vedno tisti, ki premaguje razdalje in hoče v nemogoče.
Meni se še vedno hoče loviti v verz nemogoče in sedeti med učenci kot eden izmed njih in biti še vedno živ, živ in do kraja živ, in potem šele enkrat čez daleč, čez dolgo in še bolj dolgo reči ‘Dragi moji, adijo’ in se mirno izsteči v večnost, v novo igrarijo.
Kajti, če jemlješ življenje in vesolje in smrt tudi kot neki prehod iz ene igrarije v drugo, je občutek kar prijazen.”
Vabljeni, da mu spet prisluhnete v oddaji Proti etru, spet ta dež z Nino Zagoričnik in Nedeljski gost z Danilo Hradil Kuplen.
738 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
V 84. letu je umrl poet, esejist, prevajalec Tone Pavček. Ko so mu pred 4 leti v Nacionalni univerzitetni knjižnici pripravili razstavo Darovi, je bil tudi gost Nine Zagoričnik v oddaji Proti etru, spet ta dež.
V njegovem življenju “je vse mogoče bilo,” pravi sam: “Od trpljenja do veselja, od muke in hotenja, pisanja in garanja, od ljubezni do smrti.” Težko bi tudi zbrali vso Pavčkovo literarno delo v eni knjigi ali razstavi. “Vsak izbor je tudi umor,” je razmišljal: “kako češ eno življenje z rimo spravit v vitrino?”
“Človekovo življenje ne gre po kolesnicah. Njegove želje, strasti, hrepenenje ali sanje, gredo preko vseh obzorij v vsemirje. Ni samo tisto, kar je na Zemlji, kar je pot, kar je določena trasa. Nič določenega ni, človek je neskončno bitje in hoče v neskončnost.
In meni se zdi najlepše še zdaj, da si včasih krilat in hočeš zleteti nekam. Vsi ti pravijo, pa saj ne moreš več. Zakaj ne? Duh je še vedno tisti, ki premaguje razdalje in hoče v nemogoče.
Meni se še vedno hoče loviti v verz nemogoče in sedeti med učenci kot eden izmed njih in biti še vedno živ, živ in do kraja živ, in potem šele enkrat čez daleč, čez dolgo in še bolj dolgo reči ‘Dragi moji, adijo’ in se mirno izsteči v večnost, v novo igrarijo.
Kajti, če jemlješ življenje in vesolje in smrt tudi kot neki prehod iz ene igrarije v drugo, je občutek kar prijazen.”
Vabljeni, da mu spet prisluhnete v oddaji Proti etru, spet ta dež z Nino Zagoričnik in Nedeljski gost z Danilo Hradil Kuplen.
Primož Premzl je soavtor razstave in monografije Herman Potočnik Noordung.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov