Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
Satelitski posnetki, ki jih sprejema, so uporabni v kmetijstvu, meteorologiji, astrofiziki, pri razvijanju novih tehnologij
Postaja v Pomjanu je bila postavljena leta 2012 v okviru priprav na razvoj prvega slovenskega satelita. Ljubljanska postaja stoji dve leti. Njena zasnova je zelo preprosta – gre za dva zabojnika ter satelitsko anteno s premerom 5,4 metra, ki jo ščiti napihljiva kupola v obliki balona.
Na območju zahodnega Balkana sta to največji zemeljski postaji, imajo pa jih tudi v Italiji in drugih zahodnih državah, kjer jih je kar precej. “Podatke na slovenskih zemeljskih postajah pridobivamo iz približno desetih satelitov,” razlaga prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Vesolje-SI:
“Potrebe po zajemu podatkov s satelitov, ko preletijo določeno območje, so vse večje, ker je v orbitah vse več satelitov. Prav tako so vse bolj pomembni podatki, ki jih pridobimo v realnem času. Ni dovolj, da imamo zemeljske postaje le na polarnih koordinatah, kjer je preletov veliko. Če preletimo Evropo in želimo podatke dobiti še prej, preden satelit pride do pola, je pomembno, da imamo zemeljsko postajo.”
“Slovenijo vsak dan preleti nekaj tisoč satelitov,” pravi dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI. Dodaja, da vsak od satelitov, ki jih spremljajo, Slovenijo preleti od trikrat do petkrat na dan. “Podatki, ki jih zajameta postaji, pomagajo pridobivati informacije o stanju vegetacije v kmetijstvu in gozdarstvu, lahko vidimo, kaj se dogaja v pomorskem prometu, zaznavamo spremembe v urbanizmu, in če pomislimo na vse podatke, ki jih pridobimo, nam pomagajo upravljati vodo, energijo, hrano. Celovito lahko upravljamo vse vire, ki jih imamo v državi,” dodaja dr. Rodič.
S sateliti opazujejo stanje vegetacije na poljih in na podlagi tega ocenjujejo stopnjo rasti. Ob sušah lahko opazujejo, kako bi bilo optimalno namakati, saj ocenijo stanje vlažnosti tal.
Zanimivo je tudi sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki ji pridobljeni podatki pomagajo pri iztrebljanju invazivnih rastlin.
Podatke slovenski zemeljski postaji ta hip pridobivata predvsem s satelitov Evropske vesoljske agencije. Za prihodnje leto pa v Centru odličnosti Vesolje-SI načrtujejo izstrelitev prvega slovenskega satelita Nemo HD.
“Zemeljska postaja bo ob pomoči tega satelita pridobivala bolj natančne podatke kot zdaj. Ločljivost bo veliko boljša, podatki bolj natančni za posamezne mikrolokacije, ki nas bodo zanimale,”
razlaga dr. Frölich. Nemo HD naj bi v vesolju ostal sedem let in upajo, da bo večino tega časa tudi deloval.
412 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
Satelitski posnetki, ki jih sprejema, so uporabni v kmetijstvu, meteorologiji, astrofiziki, pri razvijanju novih tehnologij
Postaja v Pomjanu je bila postavljena leta 2012 v okviru priprav na razvoj prvega slovenskega satelita. Ljubljanska postaja stoji dve leti. Njena zasnova je zelo preprosta – gre za dva zabojnika ter satelitsko anteno s premerom 5,4 metra, ki jo ščiti napihljiva kupola v obliki balona.
Na območju zahodnega Balkana sta to največji zemeljski postaji, imajo pa jih tudi v Italiji in drugih zahodnih državah, kjer jih je kar precej. “Podatke na slovenskih zemeljskih postajah pridobivamo iz približno desetih satelitov,” razlaga prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Vesolje-SI:
“Potrebe po zajemu podatkov s satelitov, ko preletijo določeno območje, so vse večje, ker je v orbitah vse več satelitov. Prav tako so vse bolj pomembni podatki, ki jih pridobimo v realnem času. Ni dovolj, da imamo zemeljske postaje le na polarnih koordinatah, kjer je preletov veliko. Če preletimo Evropo in želimo podatke dobiti še prej, preden satelit pride do pola, je pomembno, da imamo zemeljsko postajo.”
“Slovenijo vsak dan preleti nekaj tisoč satelitov,” pravi dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI. Dodaja, da vsak od satelitov, ki jih spremljajo, Slovenijo preleti od trikrat do petkrat na dan. “Podatki, ki jih zajameta postaji, pomagajo pridobivati informacije o stanju vegetacije v kmetijstvu in gozdarstvu, lahko vidimo, kaj se dogaja v pomorskem prometu, zaznavamo spremembe v urbanizmu, in če pomislimo na vse podatke, ki jih pridobimo, nam pomagajo upravljati vodo, energijo, hrano. Celovito lahko upravljamo vse vire, ki jih imamo v državi,” dodaja dr. Rodič.
S sateliti opazujejo stanje vegetacije na poljih in na podlagi tega ocenjujejo stopnjo rasti. Ob sušah lahko opazujejo, kako bi bilo optimalno namakati, saj ocenijo stanje vlažnosti tal.
Zanimivo je tudi sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki ji pridobljeni podatki pomagajo pri iztrebljanju invazivnih rastlin.
Podatke slovenski zemeljski postaji ta hip pridobivata predvsem s satelitov Evropske vesoljske agencije. Za prihodnje leto pa v Centru odličnosti Vesolje-SI načrtujejo izstrelitev prvega slovenskega satelita Nemo HD.
“Zemeljska postaja bo ob pomoči tega satelita pridobivala bolj natančne podatke kot zdaj. Ločljivost bo veliko boljša, podatki bolj natančni za posamezne mikrolokacije, ki nas bodo zanimale,”
razlaga dr. Frölich. Nemo HD naj bi v vesolju ostal sedem let in upajo, da bo večino tega časa tudi deloval.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Medtem ko so v javnost že prišli načrti slovenskega paviljona za predstavitev na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju, je paviljon z zadnje razstave v Milanu pred štirimi leti končno zaživel novo življenje. Z nedavnim uradnim odprtjem paviljona Expano v Murski Soboti so se široko odprla vrata v Pomurje, regija pa je z njim dobila nove priložnosti za promocijo ter razvoj turistične ponudbe in gospodarstva. Kaj vse lahko vidite, začutite, poskusite in doživite v novem regijskem promocijskem centru ob Soboškem jezeru, bo raziskovala terenska ekipa Prvega med poldvanajsto in dvanajsto.
Ob prometni nezgodi, delovni nesreči ali srčnem zastoju bližnjega mora vsak poskrbeti za prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih. K temu ga ne zavezuje samo zakon, pač pa tudi moralna dolžnost. Pa imamo o tem dovolj znanja? Smo suvereni, da bi ga v nujnih primerih tudi uporabili? Na ta vprašanja bodo gotovo pritrdilno odgovorili najstniki, ki jih bomo obiskali na 13. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol v Novem mestu.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta opozarja na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki ga prirejajo študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. "Shakerje" oz. mešalnike pijač bo stresalo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz različnih evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo. Med mlade barmane se bo ob 11.30 pomešala tudi terenska ekipa Prvega.
V predvelikonočnem času v Škofji Loki vsako leto potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so povezani z najstarejšim ohranjenim dramskim besedilom v slovenskem jeziku. Tudi letos so pripravili vrsto prireditev in razstav, izšli so Pasijonski doneski. Potekajo tudi priprave na leto 2021, ko bodo ponovno uprizorili Škofjeloški pasijon, ki je vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Škofja Loka se pospešeno povezuje z drugimi pasijonskimi mesti, kjer izmenjujejo dobre prakse, v združenjih pa si prizadevajo tudi za skupno prepoznavnost in sodelovanje tradicionalnih pasijonskih mest.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vitanje. Naselje na na obronkih JZ Pohorja je svoje mesto na slovenskem in tudi svetovnem vesoljskem in kulturnem zemljevidu dobilo leta 2012, ko je svoja vrata odprl KSEVT, danes Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Da leži prav tu, ni naključje. Iz Vitanja namreč zvira družina pionirja vesoljskih tehnologij. Glavni namen njihove dejavnosti je razvoj kulturnih aplikacij za obstoječe vesoljske programe. Izvajajo tudi muzejske, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodijo produkcijo razstav in dogodkov. Prvi bo obiskal Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, s pred kratkim posodobljeno razstavno izobraževalno ponudbo.
Vsi otroci zaradi tega ali onega razloga zimskih počitnic ne preživljajo na smučiščih ali v toplicah. Iniciativa Code Week in Zavod Poligon sta zato v sodelovanju s partnerji in Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje organizirala brezplačno zimsko šolo programiranja za dekleta, ki ta teden poteka v Ljubljani. Dekleta spoznavajo osnove programiranja računalniških igric, se preizkušajo v izdelovanju elektronske vremenske postaje in pametnih oblačil, debatirala bodo o odgovorni in etični rabi tehnologije ter v kemijskem laboratoriju spoznavala uporabo računalništva v znanosti. V četrtek, ob 11.30, jih obiščemo in utrinke z delavnic v oddaji Prvi na obisku prenesemo do vas. Vabljeni v našo družbo!
V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...
Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta pove veliko in daje še več iztočnic, da bo Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal ter svetovalko za partnerske odnose. Ob 11.30 iz zavetja radijskega doma - iz studia Prvega.
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov