Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
Satelitski posnetki, ki jih sprejema, so uporabni v kmetijstvu, meteorologiji, astrofiziki, pri razvijanju novih tehnologij
Postaja v Pomjanu je bila postavljena leta 2012 v okviru priprav na razvoj prvega slovenskega satelita. Ljubljanska postaja stoji dve leti. Njena zasnova je zelo preprosta – gre za dva zabojnika ter satelitsko anteno s premerom 5,4 metra, ki jo ščiti napihljiva kupola v obliki balona.
Na območju zahodnega Balkana sta to največji zemeljski postaji, imajo pa jih tudi v Italiji in drugih zahodnih državah, kjer jih je kar precej. “Podatke na slovenskih zemeljskih postajah pridobivamo iz približno desetih satelitov,” razlaga prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Vesolje-SI:
“Potrebe po zajemu podatkov s satelitov, ko preletijo določeno območje, so vse večje, ker je v orbitah vse več satelitov. Prav tako so vse bolj pomembni podatki, ki jih pridobimo v realnem času. Ni dovolj, da imamo zemeljske postaje le na polarnih koordinatah, kjer je preletov veliko. Če preletimo Evropo in želimo podatke dobiti še prej, preden satelit pride do pola, je pomembno, da imamo zemeljsko postajo.”
“Slovenijo vsak dan preleti nekaj tisoč satelitov,” pravi dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI. Dodaja, da vsak od satelitov, ki jih spremljajo, Slovenijo preleti od trikrat do petkrat na dan. “Podatki, ki jih zajameta postaji, pomagajo pridobivati informacije o stanju vegetacije v kmetijstvu in gozdarstvu, lahko vidimo, kaj se dogaja v pomorskem prometu, zaznavamo spremembe v urbanizmu, in če pomislimo na vse podatke, ki jih pridobimo, nam pomagajo upravljati vodo, energijo, hrano. Celovito lahko upravljamo vse vire, ki jih imamo v državi,” dodaja dr. Rodič.
S sateliti opazujejo stanje vegetacije na poljih in na podlagi tega ocenjujejo stopnjo rasti. Ob sušah lahko opazujejo, kako bi bilo optimalno namakati, saj ocenijo stanje vlažnosti tal.
Zanimivo je tudi sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki ji pridobljeni podatki pomagajo pri iztrebljanju invazivnih rastlin.
Podatke slovenski zemeljski postaji ta hip pridobivata predvsem s satelitov Evropske vesoljske agencije. Za prihodnje leto pa v Centru odličnosti Vesolje-SI načrtujejo izstrelitev prvega slovenskega satelita Nemo HD.
“Zemeljska postaja bo ob pomoči tega satelita pridobivala bolj natančne podatke kot zdaj. Ločljivost bo veliko boljša, podatki bolj natančni za posamezne mikrolokacije, ki nas bodo zanimale,”
razlaga dr. Frölich. Nemo HD naj bi v vesolju ostal sedem let in upajo, da bo večino tega časa tudi deloval.
412 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
Satelitski posnetki, ki jih sprejema, so uporabni v kmetijstvu, meteorologiji, astrofiziki, pri razvijanju novih tehnologij
Postaja v Pomjanu je bila postavljena leta 2012 v okviru priprav na razvoj prvega slovenskega satelita. Ljubljanska postaja stoji dve leti. Njena zasnova je zelo preprosta – gre za dva zabojnika ter satelitsko anteno s premerom 5,4 metra, ki jo ščiti napihljiva kupola v obliki balona.
Na območju zahodnega Balkana sta to največji zemeljski postaji, imajo pa jih tudi v Italiji in drugih zahodnih državah, kjer jih je kar precej. “Podatke na slovenskih zemeljskih postajah pridobivamo iz približno desetih satelitov,” razlaga prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Vesolje-SI:
“Potrebe po zajemu podatkov s satelitov, ko preletijo določeno območje, so vse večje, ker je v orbitah vse več satelitov. Prav tako so vse bolj pomembni podatki, ki jih pridobimo v realnem času. Ni dovolj, da imamo zemeljske postaje le na polarnih koordinatah, kjer je preletov veliko. Če preletimo Evropo in želimo podatke dobiti še prej, preden satelit pride do pola, je pomembno, da imamo zemeljsko postajo.”
“Slovenijo vsak dan preleti nekaj tisoč satelitov,” pravi dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI. Dodaja, da vsak od satelitov, ki jih spremljajo, Slovenijo preleti od trikrat do petkrat na dan. “Podatki, ki jih zajameta postaji, pomagajo pridobivati informacije o stanju vegetacije v kmetijstvu in gozdarstvu, lahko vidimo, kaj se dogaja v pomorskem prometu, zaznavamo spremembe v urbanizmu, in če pomislimo na vse podatke, ki jih pridobimo, nam pomagajo upravljati vodo, energijo, hrano. Celovito lahko upravljamo vse vire, ki jih imamo v državi,” dodaja dr. Rodič.
S sateliti opazujejo stanje vegetacije na poljih in na podlagi tega ocenjujejo stopnjo rasti. Ob sušah lahko opazujejo, kako bi bilo optimalno namakati, saj ocenijo stanje vlažnosti tal.
Zanimivo je tudi sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki ji pridobljeni podatki pomagajo pri iztrebljanju invazivnih rastlin.
Podatke slovenski zemeljski postaji ta hip pridobivata predvsem s satelitov Evropske vesoljske agencije. Za prihodnje leto pa v Centru odličnosti Vesolje-SI načrtujejo izstrelitev prvega slovenskega satelita Nemo HD.
“Zemeljska postaja bo ob pomoči tega satelita pridobivala bolj natančne podatke kot zdaj. Ločljivost bo veliko boljša, podatki bolj natančni za posamezne mikrolokacije, ki nas bodo zanimale,”
razlaga dr. Frölich. Nemo HD naj bi v vesolju ostal sedem let in upajo, da bo večino tega časa tudi deloval.
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.
Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.
Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.
10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na robu Ljubljanskega barja se je odprla nova raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam bodo moči združili raziskovalci iz biološkega, arheološkega, geografskega in paleontološkega inštituta ZRC SAZU. Kakšne raziskave jim bodo omogočili novi prostori in sodobna oprema, bo v oddaji Prvi na obisku preverila naša terenska ekipa, v četrtek ob pol dvanajstih.
Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve Slovenskega filmskega arhiva eden redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodove filmske dediščine. V petdesetih letih delovanja se je v arhivu nabralo okoli 12.000 naslovov, tam najdete tako prve slovenske filmske zapise dr. Grossmanna, slovenske filmske klasike kot tudi najnovejše dosežke slovenske kinematografije. Kaj bi v arhivu še moralo biti, kako strokovnjaki filmsko gradivo hranijo in ohranjajo ter kako lahko do njega pride zainteresirana javnost, bomo odkrivali na obisku med koluti v Slovenskem filmskem arhivu.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.
Čeprav Litije marsikdo ne povezuje z rudarstvom, sodi litijski rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, rudo so na tem območju izkoriščali že pred več kot 4000 leti. Pridobivali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pred dobrim stoletjem pa so na levem bregu Save zgradili še topilnico, v kateri so topili tudi rudo iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Rudnik so leta 1966 zaprli, lani spet odprli, a le za turistične oglede. Lahko je namreč tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica v naravi, saj skriva edinstvene limonitne kapniške strukture in več kot 60 vrst različnih mineralov, obenem pa predstavlja bogato rudarsko dediščino ter odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Rove rudnika Sitarjevec obiščemo ob 11.30!
Neveljaven email naslov