Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
Satelitski posnetki, ki jih sprejema, so uporabni v kmetijstvu, meteorologiji, astrofiziki, pri razvijanju novih tehnologij
Postaja v Pomjanu je bila postavljena leta 2012 v okviru priprav na razvoj prvega slovenskega satelita. Ljubljanska postaja stoji dve leti. Njena zasnova je zelo preprosta – gre za dva zabojnika ter satelitsko anteno s premerom 5,4 metra, ki jo ščiti napihljiva kupola v obliki balona.
Na območju zahodnega Balkana sta to največji zemeljski postaji, imajo pa jih tudi v Italiji in drugih zahodnih državah, kjer jih je kar precej. “Podatke na slovenskih zemeljskih postajah pridobivamo iz približno desetih satelitov,” razlaga prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Vesolje-SI:
“Potrebe po zajemu podatkov s satelitov, ko preletijo določeno območje, so vse večje, ker je v orbitah vse več satelitov. Prav tako so vse bolj pomembni podatki, ki jih pridobimo v realnem času. Ni dovolj, da imamo zemeljske postaje le na polarnih koordinatah, kjer je preletov veliko. Če preletimo Evropo in želimo podatke dobiti še prej, preden satelit pride do pola, je pomembno, da imamo zemeljsko postajo.”
“Slovenijo vsak dan preleti nekaj tisoč satelitov,” pravi dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI. Dodaja, da vsak od satelitov, ki jih spremljajo, Slovenijo preleti od trikrat do petkrat na dan. “Podatki, ki jih zajameta postaji, pomagajo pridobivati informacije o stanju vegetacije v kmetijstvu in gozdarstvu, lahko vidimo, kaj se dogaja v pomorskem prometu, zaznavamo spremembe v urbanizmu, in če pomislimo na vse podatke, ki jih pridobimo, nam pomagajo upravljati vodo, energijo, hrano. Celovito lahko upravljamo vse vire, ki jih imamo v državi,” dodaja dr. Rodič.
S sateliti opazujejo stanje vegetacije na poljih in na podlagi tega ocenjujejo stopnjo rasti. Ob sušah lahko opazujejo, kako bi bilo optimalno namakati, saj ocenijo stanje vlažnosti tal.
Zanimivo je tudi sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki ji pridobljeni podatki pomagajo pri iztrebljanju invazivnih rastlin.
Podatke slovenski zemeljski postaji ta hip pridobivata predvsem s satelitov Evropske vesoljske agencije. Za prihodnje leto pa v Centru odličnosti Vesolje-SI načrtujejo izstrelitev prvega slovenskega satelita Nemo HD.
“Zemeljska postaja bo ob pomoči tega satelita pridobivala bolj natančne podatke kot zdaj. Ločljivost bo veliko boljša, podatki bolj natančni za posamezne mikrolokacije, ki nas bodo zanimale,”
razlaga dr. Frölich. Nemo HD naj bi v vesolju ostal sedem let in upajo, da bo večino tega časa tudi deloval.
412 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
Satelitski posnetki, ki jih sprejema, so uporabni v kmetijstvu, meteorologiji, astrofiziki, pri razvijanju novih tehnologij
Postaja v Pomjanu je bila postavljena leta 2012 v okviru priprav na razvoj prvega slovenskega satelita. Ljubljanska postaja stoji dve leti. Njena zasnova je zelo preprosta – gre za dva zabojnika ter satelitsko anteno s premerom 5,4 metra, ki jo ščiti napihljiva kupola v obliki balona.
Na območju zahodnega Balkana sta to največji zemeljski postaji, imajo pa jih tudi v Italiji in drugih zahodnih državah, kjer jih je kar precej. “Podatke na slovenskih zemeljskih postajah pridobivamo iz približno desetih satelitov,” razlaga prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Vesolje-SI:
“Potrebe po zajemu podatkov s satelitov, ko preletijo določeno območje, so vse večje, ker je v orbitah vse več satelitov. Prav tako so vse bolj pomembni podatki, ki jih pridobimo v realnem času. Ni dovolj, da imamo zemeljske postaje le na polarnih koordinatah, kjer je preletov veliko. Če preletimo Evropo in želimo podatke dobiti še prej, preden satelit pride do pola, je pomembno, da imamo zemeljsko postajo.”
“Slovenijo vsak dan preleti nekaj tisoč satelitov,” pravi dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI. Dodaja, da vsak od satelitov, ki jih spremljajo, Slovenijo preleti od trikrat do petkrat na dan. “Podatki, ki jih zajameta postaji, pomagajo pridobivati informacije o stanju vegetacije v kmetijstvu in gozdarstvu, lahko vidimo, kaj se dogaja v pomorskem prometu, zaznavamo spremembe v urbanizmu, in če pomislimo na vse podatke, ki jih pridobimo, nam pomagajo upravljati vodo, energijo, hrano. Celovito lahko upravljamo vse vire, ki jih imamo v državi,” dodaja dr. Rodič.
S sateliti opazujejo stanje vegetacije na poljih in na podlagi tega ocenjujejo stopnjo rasti. Ob sušah lahko opazujejo, kako bi bilo optimalno namakati, saj ocenijo stanje vlažnosti tal.
Zanimivo je tudi sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki ji pridobljeni podatki pomagajo pri iztrebljanju invazivnih rastlin.
Podatke slovenski zemeljski postaji ta hip pridobivata predvsem s satelitov Evropske vesoljske agencije. Za prihodnje leto pa v Centru odličnosti Vesolje-SI načrtujejo izstrelitev prvega slovenskega satelita Nemo HD.
“Zemeljska postaja bo ob pomoči tega satelita pridobivala bolj natančne podatke kot zdaj. Ločljivost bo veliko boljša, podatki bolj natančni za posamezne mikrolokacije, ki nas bodo zanimale,”
razlaga dr. Frölich. Nemo HD naj bi v vesolju ostal sedem let in upajo, da bo večino tega časa tudi deloval.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov