Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Divje odlagališče

12.07.2018


V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij

Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.

Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:

Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.

Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.

V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.

“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”

Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.

Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.


Prvi na obisku

400 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Divje odlagališče

12.07.2018


V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij

Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.

Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:

Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.

Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.

V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.

“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”

Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.

Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.


11.12.2019

Mladinski dom Malči Beličeve

Mladinski dom Malči Beličeve opravlja javno službo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, po javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programih. Letos je praznoval 90-letnico obstoja. V domu lahko sprejmejo 77 otrok in danes je tam na obisku ekipa Prvega: tehnik Vjekoslav Miketz in novinarja Aleš Ogrin in Cirila Štuber.


04.12.2019

“DCA mi daje zavetje in sem srečna kot še nikoli”

V sodobnem svetu je velik problem starejših osamljenost, zato so dobrodošli centri, v katerih starejši združujejo prijetno s koristnim. V Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Ljubljani se lahko tako uporabniki učijo angleščino, telovadijo, dobijo brezplačne pravne nasvete, prisluhnejo zanimivim predavanjem, pletejo in klekljajo, predvsem pa se družijo z vrstniki in prostovoljci. Terenska ekipa Prvega bo ob 11.30 obiskala DCA na Gosposvetski, kjer so letos praznovali deset let delovanja.


27.11.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.


13.11.2019

Nacionalni nogometni center Brdo

Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Nacionalni nogometni center Brdo.


06.11.2019

Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije

Skrb za govorno kulturo ostaja najpomembnejša naloga Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Čeprav je bil jezik najprej govorjen, je znanje o zborni izreki slovenskega jezika zelo šibko. Kakšen je položaj napovedovalcev danes in kakšno vlogo imajo napovedovalci pri ohranjanju kulture govora? Vse to bo Prvi preveril na dan slovesnosti, ko bosta podeljena priznanje Ane Mlakar in kristalni mikrofon 2019.


30.10.2019

Oddajni center Krvavec

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo razpoloženje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.


23.10.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.


16.10.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.


09.10.2019

V objemu jekla na Jesenicah že sto petdeset let

Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.


02.10.2019

Seneno mleko in meso – nova poslovna priložnost?, Kako se pridelava senenega mleka razlikuje od konvencionalne in zakaj je seneno mleko vse bolj iskano

Tudi pri nas so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po živilih, pridobljenih na tradicionalen način. Ena teh metod je proizvodnja senenega mleka in mesa, v katerem tudi kmetje vidijo novo podjetniško priložnost. Drugačna tehnologija sicer prinaša več stroškov in manjšo donosnost, vendar kaže, da so ljudje za kakovost pripravljeni plačati več. Kakšne so izkušnje s proizvodnjo in prodajo senenega mleka, bo terenska ekipa Prvega preverila na kmetiji Apat v Šoštanju.


26.09.2019

Luče sprejete v mrežo Gorniške vasi

Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.


19.09.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


12.09.2019

Heliport Izola

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


05.09.2019

150 let organiziranega gasilstva na Slovenskem

V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni. Da muzej stoji v Metliki, ni naključje. Prav tam je bilo namreč pred natanko 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Kakšno je bilo gasilsko delo pred poldrugim stoletjem, kako se je gasilstvo razvijalo, kakšno je stanje na področju gasilstva danes in s kakšnimi izzivi se gasilska društva srečujejo, o tem bomo spregovorili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Pridružite se nam ob 11h in 30 minut.


29.08.2019

Elektroinštitut Milan Vidmar

Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.


22.08.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


08.08.2019

Prvi na obisku – Koruzni labirint

V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?


01.08.2019

Projekt Poglej in ne pozabi! na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih

V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.


25.07.2019

Slovenski skloni, dvojina in naglasi = težava za tujce?

Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.


18.07.2019

Prvi na obisku

Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.


Stran 12 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov