Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij
Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.
Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:
Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.
Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.
V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.
“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”
Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.
Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.
409 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij
Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.
Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:
Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.
Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.
V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.
“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”
Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.
Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.
Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.
Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!
Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov