Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Divje odlagališče

12.07.2018


V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij

Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.

Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:

Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.

Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.

V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.

“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”

Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.

Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.


Prvi na obisku

400 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Divje odlagališče

12.07.2018


V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij

Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.

Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:

Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.

Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.

V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.

“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”

Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.

Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.


27.07.2017

Študentska delovna brigada v občini Kranjska Gora

Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!


20.07.2017

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana

Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.


13.07.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


06.07.2017

Letovanje otrok na Debelem rtiču

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


29.06.2017

Arheološko najdišče Novo mesto

Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!


22.06.2017

Konec pouka - vzdušje na Osnovni šoli Antona Ukmarja Koper tik pred začetkom počitnic

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


15.06.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


08.06.2017

Praznik češenj v Goriških Brdih

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


01.06.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


25.05.2017

Sirarske poti po Posočju

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


18.05.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


11.05.2017

Prvi na obisku

Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.


04.05.2017

Polžja farma

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


13.04.2017

Festival velikonočne slovenske potice, Otočec

V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!


06.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


23.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


16.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


Stran 18 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov