Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Divje odlagališče

12.07.2018


V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij

Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.

Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:

Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.

Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.

V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.

“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”

Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.

Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.


Prvi na obisku

400 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Divje odlagališče

12.07.2018


V registru slovenskih divjih odlagališč je ta hip približno 15 tisoč lokacij

Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko onesnažijo vire pitne vode. Vplivajo tudi na videz krajine ter zmanjšujejo kakovost bivanja in vrednosti nepremičnin. Ekologi brez meja ocenjujejo, da jim je s prostovoljci od leta 2010 uspelo očistiti približno tretjino takšnih odlagališč v naravi, še vedno pa jih ostaja več tisoč. Na enem od njih, na Rakovi Jelši, ki leži na zaščitenem območju, se je oglasila ekipa Prvega.

Gre za napol očiščeno divje odlagališče, sanacija se je začela nedavno, razlaga Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja:

Gre za veliko ravnino na delno poplavnem območju. Na njej so bili potreseni različni gradbeni odpadki, ploščice, zemljina, tudi industrijski odpadki, olupki žic, barve, laki, pa velike količine izrabljenih pnevmatik, komunalni odpadki, elektronska oprema. Ostale so še izrabljene pnevmatike, drugo je sanirano.

Podobnih lokacij po Sloveniji je še veliko. “Velik del odlagališč je starih bremen, vmes so tudi zelo zaraščeni gradbeni odpadki, ki jih je včasih težko prepoznati, tudi na novejših odlagališčih so gradbeni odpadki, torej ploščice, zidaki, les. Odlagališča nastajajo v obdobju gospodarske rasti, ko več trošimo,” pojasnjuje sogovornik.

V registru je ta hip označenih kar 15 tisoč krajev, v katerih so našli nepravilno odložene odpadke. Kar pa ne pomeni nujno, da so to že vsa divja odlagališča. Ker ni sistemskega zbiranja podatkov, so jih popisali prostovoljci. Vseh verjetno niso našli, prav tako niso imeli dostopa v različna zasuta brezna in jame.

“Je pa to iz pragmatičnega vidika idealno mesto za skrivanje odpadkov. Pripelješ, vržeš v luknjo, nihče te ne vidi. Tako se odpadki počasi kopičijo, sesedajo. Ker so jame bližnjica do naše podtalnice, pa ima to lahko katastrofalen vpliv na naše okolje.”

Odpadki vedno sledijo ljudem. Nepravilno jih odlagamo na lokacije, ki niso veliko oddaljene od naših domov: “Nihče se ne bo vozil dve uri, da bi tam odložil odpadke. Odlagamo na obrobje naselij, gozdni rob, ob železnicah, cestah. Toliko, da se malo skrijejo. Ljudje torej vedo, da je nekaj narobe pri tem,” pravi Ekolog brez meja.

Kazni za nepravilno odlaganje odpadkov so precej visoke, pojasnjuje ljubljanska mestna inšpektorica mag. Polona Lesjak: “Najvišja kazen je 40 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe, za manjše 30 tisoč, za samostojne podjetnike do 20 tisoč, za posameznike pa 800 evrov.” Ko prejmejo prijavo ali odkrijejo odlagališče, poskušajo poiskati povzročitelja, kar je izjemno trd oreh. Če ga ne najdejo, mora stroške odstranjevanja odpadkov načeloma kriti lastnik zemljišča.


13.10.2016

Prvi na obisku

Po podatkih združene mreže vseh organizacij Brezdomni do ključa je v Sloveniji brezdomcev več kot 4500, še posebno veliko težavo predstavljajo brezdomne družine. Po raziskavi društva so moški brezdomci na ulici povprečno 12 let, ženske pa 4. V Kranju je eno izmed 12-ih zavetišč, ki v Sloveniji nudijo začasno bivališče brezdomcem. Kako poteka življenje v zavetišču, kjer lahko sprejmejo 24 uporabnikov? Kaj jih je pahnilo v brezdomstvo, kako premagujejo stiske, kako se vključujejo v različna socialna okolja, bomo spoznali v oddaji Prvi na obisku.


06.10.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


29.09.2016

16. Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


22.09.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


15.09.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


08.09.2016

Postapokalipsa v Trbovljah, Darja Pograjc in Andreja Gradišar

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


01.09.2016

Obisk šole

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


25.08.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


18.08.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


11.08.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


04.08.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


28.07.2016

Počitniški dom Zambratija

Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala otroke in mlade, ki v teh dneh preživljajo počitnice na letovanju v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje v Zambratiji. Koliko novih prijateljstev in simpatij se je že rodilo, s katerimi športi se v prostornem parku z visokimi borovci ob domu najraje ukvarjajo, kaj vse počnejo v vodi in kakšni so večeri v počitniški koloniji, bosta preverili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.


21.07.2016

Vogel

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


14.07.2016

TURIZEM V ZIDANICAH, Grčevje pri Novem mestu

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


07.07.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.06.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


16.06.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


09.06.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.06.2016

Rog ne bo postal še ena gradbena jama

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.05.2016

50 let reaktorja Triga v Podgorici

12 km severovzhodno iz prestolnice se sredi polj na severnem bregu Save nahaja Reaktorski infrastrukturni center v Podgorici, ki je del Instituta Jožef Stefan. Tam neprekinjeno, v namene šolanja in raziskovanja na področju jedrske tehnologije, že 50 let deluje reaktor Triga.


Stran 20 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov