Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Pravijo, da ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil demšarice
Natančnega podatka o tem, kdaj se je prvič pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine znamenitega ljubljanskega goslarja Vilima Demšarja. Goslarsko obrt zdaj nadaljuje njegov nečak Blaž Demšar, izdelovalec godal, goslar in dipl. inž. lesarstva.
Spomnim se, da je bila delavnica v tej hiši, kjer smo zdaj, samo v drugih prostorih. Če si želel v delavnico, si se moral sprehoditi čez celo stanovanje. Dostikrat sem bil pri babici v varstvu in sem šel tudi k njemu, da sem malo pogledal, kako se delajo stvari. Že takrat sta me pritegnila vonj lesa in delo z lesom. Čelo sem začel igrati tako kot oče, ampak sem pa pri 12 letih rekel, da bi raje delal. Tako sem potem postal stričev pomočnik.
Že izbira lesa za izdelavo godal je neverjetno zahteven postopek. Vrh godal je vedno iz resonančne smreke, drugo (z izjemo črnih delov) iz javorja rebraša.
Ko izberem les – tudi 10-krat, 20-krat je treba iti v skladišče in izbrati deblo, ki ustreza – ga po določenih goslarskih postopkih razžagamo in damo za pet let na podstrešje, da se posuši.
Že les sam vpliva na zvok instrumenta, celo posekan mora biti pravi čas.
Blažu se je v delavnici pridružila tudi fotografinja in akademska kiparka Polona Demšar, ki pripoveduje, da jo je za obrt s svojimi pripovedovanji navdušil kar Vilim sam, pa tudi nekakšen duh družinske obrti, ki ga je začutila v delavnici. Takole razloži, kako jo je mojster učil poslušanja “trkanja” na polizdelek:
Rekel je, da posluša intonacijo lesa. Posluša, kakšna je gostota lesa, kako smo naredili desko. Na levi strani mora biti enak ton kakor na desni. In potem je prišel z izdelano desko v atelje in je rekel: “A slišite? A slišite?” In jaz od začetka seveda nisem nič slišala. Mogoče zdaj, po nekaj letih, že slišim razliko med levo in desno stranjo, ko trkaš po deski.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Pravijo, da ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil demšarice
Natančnega podatka o tem, kdaj se je prvič pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine znamenitega ljubljanskega goslarja Vilima Demšarja. Goslarsko obrt zdaj nadaljuje njegov nečak Blaž Demšar, izdelovalec godal, goslar in dipl. inž. lesarstva.
Spomnim se, da je bila delavnica v tej hiši, kjer smo zdaj, samo v drugih prostorih. Če si želel v delavnico, si se moral sprehoditi čez celo stanovanje. Dostikrat sem bil pri babici v varstvu in sem šel tudi k njemu, da sem malo pogledal, kako se delajo stvari. Že takrat sta me pritegnila vonj lesa in delo z lesom. Čelo sem začel igrati tako kot oče, ampak sem pa pri 12 letih rekel, da bi raje delal. Tako sem potem postal stričev pomočnik.
Že izbira lesa za izdelavo godal je neverjetno zahteven postopek. Vrh godal je vedno iz resonančne smreke, drugo (z izjemo črnih delov) iz javorja rebraša.
Ko izberem les – tudi 10-krat, 20-krat je treba iti v skladišče in izbrati deblo, ki ustreza – ga po določenih goslarskih postopkih razžagamo in damo za pet let na podstrešje, da se posuši.
Že les sam vpliva na zvok instrumenta, celo posekan mora biti pravi čas.
Blažu se je v delavnici pridružila tudi fotografinja in akademska kiparka Polona Demšar, ki pripoveduje, da jo je za obrt s svojimi pripovedovanji navdušil kar Vilim sam, pa tudi nekakšen duh družinske obrti, ki ga je začutila v delavnici. Takole razloži, kako jo je mojster učil poslušanja “trkanja” na polizdelek:
Rekel je, da posluša intonacijo lesa. Posluša, kakšna je gostota lesa, kako smo naredili desko. Na levi strani mora biti enak ton kakor na desni. In potem je prišel z izdelano desko v atelje in je rekel: “A slišite? A slišite?” In jaz od začetka seveda nisem nič slišala. Mogoče zdaj, po nekaj letih, že slišim razliko med levo in desno stranjo, ko trkaš po deski.
V tokratni oddaji Prvi na obisku se bomo povezali z regionalnima radiema Maribor in Koper, ki delujeta pod okriljem javnega zavoda RTV Slovenija. Četudi primarno skrbita za regionalne radijske vsebine, sta močno povezana tudi z matičnim radiem v Ljubljani. Osvetlili bomo, kakšno je sodelovanje med posameznimi regionalnimi centri in matično hišo, spomnili pa se bomo tudi nekaterih poročanj in vsebin, ki jih brez razvejane mreže regionalnih postaj in dopisništev doma in v tujini ne bi mogli posredovati poslušalkam in poslušalcem.
Gibanje Kultura – Natura Slovenija skrbi za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine v naši državi in zamejstvu. Letos je že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, povezane z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine. Med prejemniki najdemo tudi Etnogalerijo Skrina, ki je v svojem tridesetletnem obdobju prehodila slikovito pot od galerije s slikami in skulpturami tako uveljavljenih umetnikov do razstavljanja predmetov iz etnološke dediščine in prikaza izdelovanja le-teh. Ekipa Prvega se bo sprehodila po sobanah Etnogalerije, ki je po mnenju številnih že pred časom postala uveljavljen družaben prostor, v katerem se umetniki, oblikovalci in izdelovalci srečujejo z obiskovalci in ljubitelji umetnosti ter slovenskega izročila.
V osrčju kočevskih gozdov, daleč od urbanih središč, povsem na samem se nahaja kmetija Rajhenav. Vas z enakim imenom, v kateri je nekoč živelo tudi do 250 kočevskih Nemcev, je bila med vojno, ko so Nemci odšli, požgana, danes pa jo naseljujeta le dva prebivalca, ki vodita daleč največjo kmetijo na Kočevskem. Na 160 ha, kar je za slovenske razmere nepredstavljivo, gojita več kot 200 glav živine. Kakšno je samotno kmečko življenje sredi kočevskih gozdov, kako kljubujeta snegu, s katerim v teh krajih narava ne skopari ter kako sobivata z divjimi živalmi in neukrotljivo kočevsko naravo, izvemo v oddaji Prvi na obisku. Rajhenav bosta obiskala Drago Balažič in Peter Močnik.
Vsako jesen Mozirski gaj napolnijo Bučmani. Tako so se poimenovali člani društva gojiteljev buč velikank in drugih rastlin. Med orjaškimi bučami se bo sprehodila tudi naša terenska ekipa in vam predstavila še nekaj drugih razlogov, zakaj je vredno obiskati mozirski park cvetja. Tam na svoj račun pridejo tudi ljubitelji tradicionalne kmečke arhitekture in ribiških podvigov. Obiskovalce pa pozdravijo največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi.
Prvi se tokrat odpravlja na obisk v kraj Ritoznoj. Gre za predel Slovenije, kjer ima vinogradništvo že zelo dolgo tradicijo. Sega namreč v čas, ko so ob vznožju Pohorja živeli Iliri. Te so okoli 400 let pr. n. št. začeli izpodrivati Kelti, za katere zapisi pravijo, da so tod gojili vinsko trto. Tudi v drugih stoletjih naše zgodovine se je dobro vedelo, da je vino nad Slovensko Bistrico eno najboljših na Štajerskem, zato so si z njim popestrili življenje na dunajskem dvoru, v Gradcu in Pragi. Nemogoče je spregledati kakovost in pozabiti na nekoč daleč naokoli znano vino ritoznojčan, ki prihaja prav iz tamkajšnjih vinogradov.
Ob Cesti v Mestni log v Ljubljani je začel obratovati srednješolski objekt, v katerem so svoj novi dom dobili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ki se šolajo za naravovarstvene tehnike. Nov večnamenski objekt je zgrajen skoraj povsem iz lesa in ne porablja skoraj nič energije. Namenjen je kot dodaten prostor za pouk, hkrati pa so njegove edinstvene lastnosti namenjene tudi praktičnemu delu. EkoHišo Bic Ljubljana bo obiskala ekipa Prvega in projekt, ki je prejel tudi arhitekturno nagrado, predstavila od zamisli do njegove realizacije. Bodite z nami v sredo ob 11.30.
Pred natanko 200 leti je gozdarski inženir češko-nemškega rodu, ki je takrat služboval na območju Krakovskega gozda, v Mršeči vasi na reki Krki začel razvijati enega svojih najpomembnejših izumov, ladijski vijak. A ta še zdaleč ni edini izum Josefa Ressla, ki se mu menda lahko zahvalimo tudi za iznajdbo brezsmradnega stranišča in še marsikaj. Da bi obudili življenje in delo tega vsestranskega izumitelja, letos v Občini Šentjernej poteka Resslovo leto. Ekipa Prvega se tako po Resslovih stopinjah na obisk odpravlja v Pleterje, kjer je vsestranski izumitelj prebival tri leta.
Za vse navdušence nad znanostjo in tehnologijo bo v prihodnjih dneh v Celju odprl vrata Tehnopark, prvi znanstveno-zabavni park v Sloveniji, namenjen promociji znanosti, tehnologije in inovativnosti. S 53-imi igralnimi postajami bodo obiskovalci lahko na zabaven način nadgradili svoje znanje fizike, kemije, biologije in matematike, ustvarjalci pa so jih prepletli tudi s krajevnimi posebnostmi. V vznemirljivi svet znanosti in tehnologije se bodo lahko obiskovalci podali na razstavi v prvem in drugem nadstropju Tehnoparka. Razstava, ki predstavlja eno od osrednjih vsebin v parku, je zasnovana v naslednjih tematskih sklopih: Človeško telo, zdravje in gibanje, Fizikalni, matematičnih in astronomski pojavi, Naravoslovje, Ekologija, energija in obnovljivi viri energije, Prihodnost – tehnologije in delovna mesta v prihodnost, Iluzije. V Tehnoparku lahko pričakujete še druga VR-doživetja in (zaenkrat) štirje roboti že čakajo na prve obiskovalce, da jih zabavajo in pokažejo, kaj vse zmorejo. Še več pa po 11.30 na Prvem!
Sezona obiranja jabolk se je že začela. Letos nekaj dni prej kot pretekla leta. Zato Prvi preverja razmere na terenu v sadovnjaku Resje v Mošnjah pri Radovljici na Gorenjskem.
Občina Šmarješke Toplice je vse bolj turistična. Ne le zaradi termalne vode, ki obiskovalcem predstavlja pomemben del bivanja, temveč tudi zaradi drugih naravnih danosti. V vinskih goricah Koglo in Vinji Vrh so idealne razmere za razvoj vinogradništva in rast vinske trte. Ker območje tradicionalno poraščajo trte, ki dajejo grozdje za dolenjskega posebneža – cviček, so se v občini odločili, da v središču Šmarjete postavijo izvir cvička, ki ga bodo oskrbovali lokalni vinogradniki.
V vasi Kačiče pri Divači, na stičišču Krasa in Brkinov, se je pred dobrimi 180 leti začela pisati zgodovina Belajeve domačije. Že od samega začetka je bila to domačija odprtih vrat – krčma, pozneje osmica, poleg tega so okoliški kmetje tu lahko predelali sadje v mošt. Danes na lepo obnovljeni Zeliščno-etnološki domačiji Belajevi povezujejo tradicijo in izkušnje prednikov s sodobnimi spoznanji zeliščarstva, biodinamike, permakulture ter drugih trajnostno naravnanih dejavnosti. Obiskovalce privabljajo predvsem njihovi zeliščni vrtovi, kjer uspeva približno 130 vrst zdravilnih rastlin, dišečih začimbnic in divjih užitnih rastlin, ter stara hiša s črno kuhinjo in »spahnjenco«. Vabljeni s Prvim na obisk!
Prvi bo na obisku na balinišču. Predstavili vam bomo igro, ki so jo izumili že stari Grki, izpopolnili so jo Rimljani, na območju Slovenije pa so jo na nekdanjem Kranjskem začeli igrati okoli leta 1910. Danes je Slovenija ob Italiji, Franciji in Hrvaški ena izmed glavnih sil tega športa. Terenska ekipa, ki jo sestavljajo Damijan Rostan, Marko Rozman in Aleš Ogrin, se bo družila s predstavniki Balinarske zveze Slovenije in Balinarskega društva Trata v Škofji Loki.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Četrtega julija letos so v Črni na Koroškem odprli najdaljšo slovensko jeklenico oziroma zipline, poimenovano olimpline v čast vseh udeležencev olimpijskih iger, ki prihajajo iz Črne na Koroškem. Jeklenica z Navrškega vrha nad Črno mimo črnjanskih smučišč ponuja 1260 metrov adrenalina kar 206 metrov visoko na najvišjem delu. Se bosta z nje upala spustiti koroška dopisnica Metka Pirc in novinar Jure K. Čokl? Prvi na obisku odgovarja tudi na to vprašanje.
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Nedvomno je gorsko in turno kolesarjenje v zadnjih desetih letih doživelo nov razcvet. Ne samo, da se je povečalo število kolesarjev, tudi zvrst gorskega in turnega kolesarstva se je v zadnjih letih precej spremenila in usmerila. Tudi v Sloveniji opažamo naraščajoč trend preživljanja prostega časa v naravi na kolesu, čemur pa po mnenju kolesarjev ne sledita niti zakonodaja niti razvoj infrastrukture. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku obiskali hrib Golovec, ki je prepreden s številnimi kolesarskimi potmi. S sogovorniki bomo iskali odgovor na vprašanje, kako najti pravo razmerje med varovanjem narave in gozdov in njihovo uporabo za rekreacijske namene. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.
Končuje se šolsko leto 2019/2020, ki si ga bodo zelo dobro zapomnili tako učenci kot učitelji in starši. Zadnja tretjina leta je namreč minila v znamenju ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa, pouk se je za kar nekaj tednov preselil na splet in tudi letošnje poletne počitnice bodo verjetno nekoliko drugačne kot sicer. Kako so se z učenjem na daljavo spopadli učenci in zaposleni na Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči, kako je minilo zadnjih nekaj tednov po vrnitvi v šolo in kakšni so počitniški načrti tamkajšnjih šolarjev, bo na zadnji šolski dan preverila terenska ekipa Prvega.
Danes gremo v Štanjel, ki je bil prvič omenjen v pisnih virih leta 1402, utrjen pa je bil že v antiki. Bil je branik pred turškimi vpadi vrhunec pa je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju. V medvojnem času je svoj pečat arhitekturi vtisnil Maks Fabiani, ki je arhitekturo 16. in 17. stoletja s svojimi posegi prilagodil potrebam sodobnega življenja. V Štanjel se je danes odpravila naša terenska ekipa; Vladimir Jovanovič, Sabrina Mulec in Cirila Štuber.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Pred leti se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Vseeno po državi najdemo še nekatera območja brez vzpostavljenega vodovodnega sistema. Eno izmed njih je Ajdovska planota v občini Žužemberk, kjer več kot 600 prebivalcev uporablja deževnico. Kako je mogoče, da na tem predelu države, ki je od Ljubljane oddaljeno dobrih 60 kilometrov, že imajo optično omrežje, nimajo pa osnovne dobrine, kot je pitna voda? Ekipa Prvega bo obiskala to območje in iskala odgovore. Podrobneje v pogovoru, ki ga vodita Jože Žura in Marko Rozman.
Neveljaven email naslov
