Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Pravijo, da ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil demšarice
Natančnega podatka o tem, kdaj se je prvič pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine znamenitega ljubljanskega goslarja Vilima Demšarja. Goslarsko obrt zdaj nadaljuje njegov nečak Blaž Demšar, izdelovalec godal, goslar in dipl. inž. lesarstva.
Spomnim se, da je bila delavnica v tej hiši, kjer smo zdaj, samo v drugih prostorih. Če si želel v delavnico, si se moral sprehoditi čez celo stanovanje. Dostikrat sem bil pri babici v varstvu in sem šel tudi k njemu, da sem malo pogledal, kako se delajo stvari. Že takrat sta me pritegnila vonj lesa in delo z lesom. Čelo sem začel igrati tako kot oče, ampak sem pa pri 12 letih rekel, da bi raje delal. Tako sem potem postal stričev pomočnik.
Že izbira lesa za izdelavo godal je neverjetno zahteven postopek. Vrh godal je vedno iz resonančne smreke, drugo (z izjemo črnih delov) iz javorja rebraša.
Ko izberem les – tudi 10-krat, 20-krat je treba iti v skladišče in izbrati deblo, ki ustreza – ga po določenih goslarskih postopkih razžagamo in damo za pet let na podstrešje, da se posuši.
Že les sam vpliva na zvok instrumenta, celo posekan mora biti pravi čas.
Blažu se je v delavnici pridružila tudi fotografinja in akademska kiparka Polona Demšar, ki pripoveduje, da jo je za obrt s svojimi pripovedovanji navdušil kar Vilim sam, pa tudi nekakšen duh družinske obrti, ki ga je začutila v delavnici. Takole razloži, kako jo je mojster učil poslušanja “trkanja” na polizdelek:
Rekel je, da posluša intonacijo lesa. Posluša, kakšna je gostota lesa, kako smo naredili desko. Na levi strani mora biti enak ton kakor na desni. In potem je prišel z izdelano desko v atelje in je rekel: “A slišite? A slišite?” In jaz od začetka seveda nisem nič slišala. Mogoče zdaj, po nekaj letih, že slišim razliko med levo in desno stranjo, ko trkaš po deski.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Pravijo, da ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil demšarice
Natančnega podatka o tem, kdaj se je prvič pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine znamenitega ljubljanskega goslarja Vilima Demšarja. Goslarsko obrt zdaj nadaljuje njegov nečak Blaž Demšar, izdelovalec godal, goslar in dipl. inž. lesarstva.
Spomnim se, da je bila delavnica v tej hiši, kjer smo zdaj, samo v drugih prostorih. Če si želel v delavnico, si se moral sprehoditi čez celo stanovanje. Dostikrat sem bil pri babici v varstvu in sem šel tudi k njemu, da sem malo pogledal, kako se delajo stvari. Že takrat sta me pritegnila vonj lesa in delo z lesom. Čelo sem začel igrati tako kot oče, ampak sem pa pri 12 letih rekel, da bi raje delal. Tako sem potem postal stričev pomočnik.
Že izbira lesa za izdelavo godal je neverjetno zahteven postopek. Vrh godal je vedno iz resonančne smreke, drugo (z izjemo črnih delov) iz javorja rebraša.
Ko izberem les – tudi 10-krat, 20-krat je treba iti v skladišče in izbrati deblo, ki ustreza – ga po določenih goslarskih postopkih razžagamo in damo za pet let na podstrešje, da se posuši.
Že les sam vpliva na zvok instrumenta, celo posekan mora biti pravi čas.
Blažu se je v delavnici pridružila tudi fotografinja in akademska kiparka Polona Demšar, ki pripoveduje, da jo je za obrt s svojimi pripovedovanji navdušil kar Vilim sam, pa tudi nekakšen duh družinske obrti, ki ga je začutila v delavnici. Takole razloži, kako jo je mojster učil poslušanja “trkanja” na polizdelek:
Rekel je, da posluša intonacijo lesa. Posluša, kakšna je gostota lesa, kako smo naredili desko. Na levi strani mora biti enak ton kakor na desni. In potem je prišel z izdelano desko v atelje in je rekel: “A slišite? A slišite?” In jaz od začetka seveda nisem nič slišala. Mogoče zdaj, po nekaj letih, že slišim razliko med levo in desno stranjo, ko trkaš po deski.
Na strehi osnovne šole v Hrastniku je prejšnji teden začela delovati prva zadružna sončna elektrarna v državi. Z električno energijo bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne zgradbe in dva objekta lokalnega gospodarstva. Vsak odjemalec je zakupil delež sončne elektrarne glede na svoje potrebe po električni energiji. Sončna elektrarna z močjo 300 kW omogoča večjo energetsko samozadostnost, zmanjšuje ogljični odtis, spodbuja zelena delovna mesta v lokalnem okolju in prihranke za vse sodelujoče; v prvih 15. letih delovanja elektrarne se bodo skupni stroški za elektriko zmanjšali za približno 30 odstotkov. Velika prednost zadružne sončne elektrarne je tudi v tem, da skupnost sama, brez posrednikov, upravlja z električno energijo. Prvi torej razkriva, kako je nastal projekt "Sončna šola Hrastnik", kdo je vključen vanj, kdaj se bo zadružnikom povrnila naložba in zakaj ta projekt premika meje solarizacije in trajnostnega razvoja pri nas.
Slovenska policija je lani obravnavala več kot 60 tisoč nedovoljenih vstopov v državo. Zaradi velikega števila prosilcev za mednarodno zaščito so tako nenehno polne tudi nastanitvene zmogljivosti v azilnih domovih. Osrednji del Sektorja za sprejem in oskrbo je Azilni dom v Ljubljani z dvema izpostavama, kjer zagotavljajo oskrbo in nastanitev posameznikov, ki ob prihodu v Slovenijo zaprosijo za mednarodno zaščito. Vsem nastanjenim ponujajo psihosocialno oskrbo in skrbijo za zagotavljanje drugih pravic, določenih v veljavni zakonodaji. V Azilni dom v centru Ljubljane se je na obisk odpravil tudi Prvi, ki je med drugim preveril, kako poteka dan v tej instituciji ter s katerimi izzivi se prosilci za mednarodno zaščito srečujejo pri integraciji v slovensko družbo.
V Luki Koper smo raziskovali srce logističnih operacij na morju. Najprej boste spoznali pilote, ki kapitanom tovornih in drugih ladij nudijo vse potrebne informacije za privez. Šli pa smo tudi na krov ladijskega vlačilca Ares, mojstra moči in natančnosti, ki velikanskim čezoceankam pomaga pri plovbi v pristan. Pripravite se na plovbo med valovi, kjer se prepletajo veščina, natančnost in moč. Razkrivamo torej delo pilotov in posadk vlačilcev v koprskem pristanišču, kjer se vsak dan odvija pomorski spektakel.
Kaj imajo skupnega Cankarjev dom, nedavno odprta Vila Schellenburg, Narodna in univerzitetna knjižnica, hotel Kempinski v Portorožu, največja zasebna rezidenčna ladja na svetu in številne druge luksuzne jahte? V vseh najdete izdelke enega najstarejših družinskih podjetij pri nas, ki temelji na 300-letni tradiciji kamnoseštva. Prvi gre na obisk v Marmor Hotavlje, kjer več kot 180 zaposlenih zelo različnih poklicev vsak dan v resničnost spreminja zamisli in želje naročnikov, arhitektov, oblikovalcev in umetnikov.
V zaposlitvenem centru Korak v Kranju je te dni še posebej živahno, saj je njihovo ustvarjanje povezano s predprazničnim vzdušjem. V socialnem podjetju je zdaj zaposlenih 9 invalidov, dva sta vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Delo je prilagojeno posameznikom, njihovim zmožnostim in omejitvam. Tudi zato so izdelki iz lesa in gline tako drugačni, nekaj posebnega, saj tudi v darilni program s pomočjo delovnih mentorjev vnašajo nove ideje, živahnost in razveseljujejo kupce. Ti pa spoštujejo njihovo poslanstvo. Poleg izdelkov pa v ZC Korak nudijo tudi različne storitve.
Pred prihajajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko bodo mize polne najrazličnejših dobrot, se je naša terenska ekipa odpravila na Trubarjevo domačijo na Rašici. V pogovoru z gosti bomo izvedeli marsikaj zanimivega o dogajanju v Velikolaški deželi, kjer že od začetka tega meseca poteka Festival božičnega kruha. To je v Trubarjevih krajih pravzaprav veseli december, le poimenovali so ga drugače zaradi ohranjanja tradicije in izročila nesnovne dediščine Slovenije. Poprtnik ali božični kruh že od nekdaj velja za del tradicije božičnih praznikov in je del pomembne kulturne dediščine v tem delu Slovenije. Več pa v prihodnje pol ure, ko bo Prvi na obisku v Velikolaški deželi. Tam sta tonski mojster Damjan Rostan in kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Danes se malokdo ne bi strinjal s trditvijo, da smo Slovenci športen narod. Kako tudi ne, saj imamo glede na število prebivalcev kar precej svetovno uspešnih športnic in športnikov v najrazličnejših športnih panogah. Da to ni samoposebi umevno, želijo ob 70. obletnici delovanja opozoriti tudi na Fakulteti za šport, kjer danes (v sredo) to svojo obletnico obeležujejo s slavnostno prireditvijo v Kulturnem centru Španski borci. Naša ekipa pa bo na obisku pogledala v zgodovino Fakultete za šport, v preteklost organiziranja telesne kulture v našem prostoru ter izobraževanja strokovnega kadra, pa tudi v sedanjo usmerjenost fakultete, brez katere takšnih uspehov slovenskih športnikov ne bi bilo. Špela Šebenik in Vladimir Jovanovič sta na Fakulteti za šport.
Uporabljate eUpravo, eDavke, elektronsko zemljiško knjigo, elektronsko podpisovanje? Pomoč pri spoznavanju in uporabi takih javnih digitalnih storitev po novem ponuja kar 222 Digi info točk po vsej Sloveniji. Na njih lahko vsi prebivalci in prebivalke Slovenije vsak delovnik dobijo nasvete in pomoč, kar naj bi bistveno pripomoglo k dvigu digitalnih kompetenc. Projekt, ki je nastal v sodelovanju Ministrstva za digitalno preobrazbo in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, bomo predstavili v tokratni oddaji Prvi na obisku. Andreja Čokl in Damjan Rostan bosta obiskala Digi info točko v Domžalah.
Karizmatična, pogumna in nenavadna naj bi bila pot Rudolfa Maistra. Kljub temu v slovenskem kolektivnem spominu dolgo ni zasedel ustreznega mesta. V sodobnem času pa se je kot feniks dvignil iz pepela. Pripovedovanju zgodb z muzejskimi predmeti kot eni izmed sodobnih oblik muzejske komunikacije se pripisuje čedalje večji pomen. To potrjuje tudi razstava Zgodbe Maistrovih predmetov ali Iz virtualnosti v resničnost. Izvirna Maistrova dediščina, predstavljena na spletu kot virtualna Maistrova pot, je dobila priložnost, da obiskovalkam in obiskovalcem iz oči v oči pove svojo zgodbo. Generalova dediščina je iz ustanov, ki so leta 2021 skupaj ustvarile omenjeni spletni projekt in ki to dragoceno preteklost raziskujejo ter hranijo za prihodnje rodove. Predstavljena bo tudi v Maistrovi hiši, kamor se Prvi odpravlja na obisk tik pred dnevom slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo.
Skoraj polovica Slovenije leži na kraških tleh in več kot polovica pitne vode, s katero se oskrbujemo, priteče iz kraških vodonosnikov. Slovenska pokrajina Kras je botrovala poimenovanju vseh tovrstnih pokrajin na svetu, številni izrazi za kraške pojave pa izhajajo iz slovenskega jezika. Zasluga gre gotovo Inštitutu za raziskovanje krasa, ki sicer deluje v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, s svojimi sodelavci pa predstavlja vodilno raziskovalno in študijsko središče v mednarodnem prostoru. V stavbi v središču Postojne so se rojevale številne znanstvene discipline, povezane s krasom, zato radi rečemo, da je to mesto na prepihu med Primorsko in Notranjsko središče svetovnega krasoslovja. Inštitut letos obeležuje 75-letnico delovanja in prav to je botrovalo odločitvi, da ga obišče tudi naša terenska ekipa, ki jo sestavljata Sabrina Mulec in Damjan Rostan.
Ekipa Prvega gre tokrat v vasico Rigonce, ki se je zapisala v slovensko zgodovino kot ena od ključnih vstopnih točk beguncev v Evropo v letu 2015. Časovno so se razmere spremenile, vendar migrantske poti ostajajo. Vaščani obmejnih krajev v Posavju na svojih dvoriščih še vedno srečujejo migrante. Kakšni ukrepi so bili sprejeti za obvladovanje razmer na terenu, kako sodelujejo slovenski in hrvaški obmejni policisti ter kako na migrante gledajo domačini? O vsem tem v oddaji Prvi na obisku.
V tokratni oddaji se odpravljamo na potovanje skozi šolski čas in zgodovino. Spoznali boste, kako so se šole v Dolenjskih Toplicah razvijale od svojih skromnih začetkov kot enorazrednice v 19. stoletju, do sodobne šole, ki prav letos praznuje 50-letnico. Pred slavnostno prireditvijo, ki bo jutri potekala na šolskem igrišču, sta se v to zdraviliško mesto odpravila tonski tehnik Vladimir Jovanović in novinar Rok Valenčič.
Občina Ljubno v Zgornji Savinjski dolini je bila ena od najbolj prizadetih občin v poplavah pred dobrima dvema mesecema. Tam so plazovi in povodenj popolnoma uničili ali pa močno poškodovali 10 hiš, zalita je bila tamkajšnja poslovna cona, med drugim podjetje KLS z 250. zaposlenimi. Veliko škode je tudi na cestni, komunalni in drugi infrastrukturi. Ribiški turizem, ki se je v zadnjem obdobju v tem delu države razcvetel je na tleh, poškodovana je tudi tamkajšnja skakalnica. A domačini ne sedijo križem rok, o tem kako se pobirajo na noge, kaj jim je uspelo že narediti in kaj so glavni izzivi, bo poizvedovala naša terenska ekipa.
Streljaj od središča Ljubljane, sredi hrupa vsakdanjega življenja, se skriva oaza ustvarjalnosti. To je Varstveno delovni center Tončke Hočevar, ki ta mesec obeležuje 55-letnico delovanja. Odraslim z motnjo v duševnem in telesnem razvoju pomaga najti poti k razvoju, samostojnosti in izražanju. Center skozi izobraževalne, terapevtske in umetniške programe ustvarja priložnosti za osebno rast posameznikov. V tokratni oddaji razkrivamo, kako programi centra spreminjajo življenja posameznikov s posebnimi potrebami.
V najstarejšem slovenskem mestu obeležujejo 130-letnico Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Gre za tretjo najstarejšo tovrstno ustanovo pri nas – za Ljubljano in Celjem - ki se med drugim ponaša s štirimi zbirkami nacionalnega pomena, pri čemer sta bili nedavno prenovljeni zbirki historičnih glasbil, letos pa še zbirka orožja na ptujskem gradu.
Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so tokrat namenjeni redkim dragocenim znanjem, spretnostim in poklicem. Te že vrsto let ohranjajo tudi številni rokodelci, znani mojstri in mojstrice, povezani v Rokodelski center Duo Škofja Loka. Pozabljene poklice, rokodelstvo in ročne spretnosti pa v Tednu kulturne dediščine spoznavajo tudi učenci in otroci v škofjeloških osnovnih šolah in vrtcih. Na Osnovni šoli Škofja Loka mesto učenci pri pouku odkrivajo kulturno dediščino, pozabljene obrti mesta, sodelujejo v delavnicah Loškega muzeja, urijo ročne spretnosti ter tako pomembno prispevajo k varovanju in ohranjanju kulturne in etnološke dediščine v lokalnem okolju.
Posledice uničujočih poplav ne čutijo le prebivalci, ki bodo, kot vse kaže, zimo preživeli zunaj poplavljenih domov. Čez noč je ugasnil tudi turizem in to po vsej Koroški, tudi v manj ali celo neogroženih delih regije. Tudi z obiskom turističnih znamenitosti prispevamo k okrevanju regije po poplavah, so povedale gostje današnjega terenskega studia na Prevaljah: Anja Vajde s koroške regionalne razvojne agencije, Nataša Lačen, nekdanja olimpijka in promotorka jeklenice Olimpline v Črni, Suzana Fajmut Šturcl, zdaj predstavnica Geoparka, prej pa dolgoletna direktorica Podzemlja Pece ter Martina Verčkovnik, predstavnica Koroških splavarjev.
Da časovni stroj zares obstaja, dokazuje Pika Nogavička, ki je te dni prevzela oblast v Velenju. Štiriintrideseti največji otroški festival v Sloveniji je spremenila v velik časovni stroj, kjer lahko na štirih prizoriščih potujemo od predvčerajšnjega do pojutrišnjega dne. Ob dopoldnevih Velenje polnijo šolarji iz različnih delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam in družinskemu ustvarjanju. Z vso to zasnovo Pikin festival ostaja vodilni festival kulturne vzgoje, zabave in družinskega druženja.
Slovenija je svetovno znana po tem, da dosega velike uspehe na športnih prizoriščih. Neverjetne rezultate v različnih športnih panogah dosega veliko izjemnih posameznikov, hkrati pa je eden izmed najmanjših narodov, ki se jim je uspelo uvrstiti na največja svetovna tekmovanja v vseh pomembnejših kolektivnih športih. Širina slovenske športne dediščine je na ogled tudi v Muzeju športa, ki pa kljub dvajsetletnemu obstoju še zmeraj nima svojih prostorov. V muzejskih zbirkah hranijo približno 12.000 predmetov, poleg njih pa imajo še bogato fototeko, dokumentarni oddelek in knjižnico. Tja se na obisk odpravlja tudi ekipa Prvega. Marko Rozman je med drugim preveril, kaj vse je na ogled javnosti in kako lahko pri trenutni kampanji prispevajo k bogatitvi muzejskih zbirk tudi državljanke in državljani.
Prvi gre tokrat na obisk v leto 1963! Takrat je namreč nastal prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec. Film je še vedno zelo priljubljen, poznajo ga vse generacije, nagrajen je bil tudi v tujini. Takrat približno desetletni Velemir Gjurin, Martin Mele in Blanka Kos so v filmu odigrali glavne Vandotove junake – Kekca, Rožleta in Mojco. Letos so se po mnogih letih spet srečali in pred sobotnim praznovanjem v Trenti so prišli na obisk v studio Prvega in z Andrejo Čokl delili svoje spomine na film.
Neveljaven email naslov
