Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Pravijo, da ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil demšarice
Natančnega podatka o tem, kdaj se je prvič pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine znamenitega ljubljanskega goslarja Vilima Demšarja. Goslarsko obrt zdaj nadaljuje njegov nečak Blaž Demšar, izdelovalec godal, goslar in dipl. inž. lesarstva.
Spomnim se, da je bila delavnica v tej hiši, kjer smo zdaj, samo v drugih prostorih. Če si želel v delavnico, si se moral sprehoditi čez celo stanovanje. Dostikrat sem bil pri babici v varstvu in sem šel tudi k njemu, da sem malo pogledal, kako se delajo stvari. Že takrat sta me pritegnila vonj lesa in delo z lesom. Čelo sem začel igrati tako kot oče, ampak sem pa pri 12 letih rekel, da bi raje delal. Tako sem potem postal stričev pomočnik.
Že izbira lesa za izdelavo godal je neverjetno zahteven postopek. Vrh godal je vedno iz resonančne smreke, drugo (z izjemo črnih delov) iz javorja rebraša.
Ko izberem les – tudi 10-krat, 20-krat je treba iti v skladišče in izbrati deblo, ki ustreza – ga po določenih goslarskih postopkih razžagamo in damo za pet let na podstrešje, da se posuši.
Že les sam vpliva na zvok instrumenta, celo posekan mora biti pravi čas.
Blažu se je v delavnici pridružila tudi fotografinja in akademska kiparka Polona Demšar, ki pripoveduje, da jo je za obrt s svojimi pripovedovanji navdušil kar Vilim sam, pa tudi nekakšen duh družinske obrti, ki ga je začutila v delavnici. Takole razloži, kako jo je mojster učil poslušanja “trkanja” na polizdelek:
Rekel je, da posluša intonacijo lesa. Posluša, kakšna je gostota lesa, kako smo naredili desko. Na levi strani mora biti enak ton kakor na desni. In potem je prišel z izdelano desko v atelje in je rekel: “A slišite? A slišite?” In jaz od začetka seveda nisem nič slišala. Mogoče zdaj, po nekaj letih, že slišim razliko med levo in desno stranjo, ko trkaš po deski.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Pravijo, da ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil demšarice
Natančnega podatka o tem, kdaj se je prvič pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine znamenitega ljubljanskega goslarja Vilima Demšarja. Goslarsko obrt zdaj nadaljuje njegov nečak Blaž Demšar, izdelovalec godal, goslar in dipl. inž. lesarstva.
Spomnim se, da je bila delavnica v tej hiši, kjer smo zdaj, samo v drugih prostorih. Če si želel v delavnico, si se moral sprehoditi čez celo stanovanje. Dostikrat sem bil pri babici v varstvu in sem šel tudi k njemu, da sem malo pogledal, kako se delajo stvari. Že takrat sta me pritegnila vonj lesa in delo z lesom. Čelo sem začel igrati tako kot oče, ampak sem pa pri 12 letih rekel, da bi raje delal. Tako sem potem postal stričev pomočnik.
Že izbira lesa za izdelavo godal je neverjetno zahteven postopek. Vrh godal je vedno iz resonančne smreke, drugo (z izjemo črnih delov) iz javorja rebraša.
Ko izberem les – tudi 10-krat, 20-krat je treba iti v skladišče in izbrati deblo, ki ustreza – ga po določenih goslarskih postopkih razžagamo in damo za pet let na podstrešje, da se posuši.
Že les sam vpliva na zvok instrumenta, celo posekan mora biti pravi čas.
Blažu se je v delavnici pridružila tudi fotografinja in akademska kiparka Polona Demšar, ki pripoveduje, da jo je za obrt s svojimi pripovedovanji navdušil kar Vilim sam, pa tudi nekakšen duh družinske obrti, ki ga je začutila v delavnici. Takole razloži, kako jo je mojster učil poslušanja “trkanja” na polizdelek:
Rekel je, da posluša intonacijo lesa. Posluša, kakšna je gostota lesa, kako smo naredili desko. Na levi strani mora biti enak ton kakor na desni. In potem je prišel z izdelano desko v atelje in je rekel: “A slišite? A slišite?” In jaz od začetka seveda nisem nič slišala. Mogoče zdaj, po nekaj letih, že slišim razliko med levo in desno stranjo, ko trkaš po deski.
V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, drugih sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi je bil tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.
Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?
Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele je tudi Spanje v satju. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center. Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo! Iz Hiše kranjske čebele se bosta oglašali Petra Medved in Andreja Čokl.
V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje.
Evropa in svet poznata Postojno predvsem po znameniti kraški jami. Mesto s približno 10 tisoč dušami lahko popotniku ali izletniku s kančkom raziskovalne žilice veliko ponudi tudi nad kilometrskim jamskim sistemom. Nad starim delom Postojne, imenovanim Majlont, se ponosno vzdiguje Sovič, na katerem so še vidne ruševine gradu Adelsberg. Na mestni grič se lahko povzpnete tudi po Borojevičevi poti. Ime je dobila po znamenitem generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću, ki je med službovanjem v Postojni vsak dan skočil na Sovič in si nabiral moči pri snovanju strategij proti italijanski vojski na soški fronti. Nekaj let po koncu morije prve svetovne vojne - leta 1924 - je Viktor Ozbič v Postojni odprl svoj brivski salon, ki je kmalu zaslovel zlasti med italijanskimi karabinjerji in uradniki. Salon je deloval vse do začetka leta 2015. Postojnska občina pa je v znameniti stavbi prepoznala velik turistični potencial, in jo leta 2017 vzela v najem ter z evropskim in državnim denarjem temeljito prenovila.
Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69 odstotkov parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 kvadratnih kilometrih, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi bo na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka.
Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta svojeročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čim bolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita ob pomoči sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v Hiši Mandrova!
Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35 leti vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena – nedotaknjenosti flore in favne – pa v Parku Škocjanske jame skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah, ter vedno znova poudarjajo, da si ne želijo množičnega turizma. Kakšno je sicer stanje v tej podzemni soteski, bo v sredo raziskovala tudi ekipa prvega programa v oddaji Prvi na obisku.
Kakor določa pravilnik, je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken ter za druge namene. S pridelavo in predelavo konoplje se ukvarjajo tudi na kmetiji Križman. Še z nekaterimi drugimi lokalnimi pridelovalci pripravljajo hladno stiskano konopljino olje, luščena in neoluščena konopljina semena ter se z izdelki predstavljajo na zelo zgoščenem tržišču. Kakšno je sicer stanje na tem področju?
Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni.
V Sloveniji deluje več kot 40 tamburaških skupin, a že vrsto let izstopa Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša. Ta se je letos s svetovnega tamburaškega festivala v Novem Sadu vrnil celo z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. V čem je skrivnost njihovega uspeha, kako je sploh sestavljen tamburaški orkester, kako izbirajo repertoar in kako so ustvarjali prvo tamburaško opero, bo Prvi na obisku odkrival med pol dvanajsto in dvanajsto.
Oktobra se je začelo novo študijsko leto, predavalnice fakultet so tako spet polne. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je poln tudi vrt pred stavbo oddelka. Študenti arheologije namreč pod vodstvom svojih profesorjev pripravljajo Arheološki učni vrt, na katerem bodo skušali vzgojiti rastlinske vrste, ki so bile osnovna živila za preživetje različnih skupnosti v preteklosti. In ne le to, pridelek bodo tudi pripravili v posebej izdelanem posodju in pečeh, značilnih za posamezno zgodovinsko obdobje. Tokrat bo Prvi na obisku na delavnici eksperimentalne arheologije!
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Pot bo terensko ekipo Prvega tokrat vodila v srce Slovenije, na Polšnik nad Litijo oz. v naselje Velika Preska, kjer je vrata odprl Lesarius, 7-čutni muzej starih lesarskih rokodelskih poklicev. V njem so dobrodošli mali in veliki 'lesoljubi', ki želijo vstopiti v sedemčutno izkušnjo povezovanja z lesom, spoznati slovenske drevesne vrste in stare lesarske poklice ter se ob pomoči sodobne tehnologije preizkusiti v obdelavi lesa s starim orodjem.
Ob začetku enega od večjih sejemskih dogodkov, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, bomo preverili, kako knežje mesto diha s sejemskimi prireditvami, kaj ponuja Celje z okolico obiskovalcem in turistom.
Hiša eksperimentov je stara 25 let. Ta konec tedna pa bodo ljubljanske trge in mostove napolnili resni, osupljivi in zabavni eksperimenti, saj v mesto spet prihaja Znanstival. Festival dogodivščin in znanstvenih poskusov je namenjen vsem generacijam, edini pogoj za udeležbo je radovednost. Noč raziskovalcev v drugi polovici septembra pa bo gostovala v kar štirih slovenskih mestih in vse našteto so razlogi, da se Prvi tokrat podaja v svet znanstvenih eksperimentov in doživetji.
Kot se spodobi, bo na prvi šolski dan Prvi na obisku v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Od vodstva šole, svetovalne službe, učiteljev in predvsem učencev bomo skušali izvedeti, kako se bo zanje začelo novo šolsko leto, kakšne so bile priprave nanj, kakšna so pričakovanja, česa se veselijo in kaj jih skrbi. Seveda pa bomo preverili tudi, kaj so pripravili prvošolčkom in kaj za prvo šolsko malico in kosilo pripravljajo v šolski kuhinji.
V osrčju Posavskega hribovja, na Dolah pri Litiji, so na domačiji pri Medvedovih pred kratkim prižgali oglarsko kopo rekorderko. Trenutno največja kopa, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, bo cilj tokratne oddaje Prvi na obisku ob pol dvanajstih. Poleg tega, da bomo kopo natančno izmerili in preverili, kako je nastala, bomo izvedeli tudi več o tradiciji in prihodnosti oglarstva pri nas. Mimogrede, v Oglarski deželi so kope tudi pomemben del turistične in rekreacijske ponudbe.
Neveljaven email naslov
