Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Kaj vse se skriva v dislocirani enoti naše osrednje znanstvene knjižnice?
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter na približno 30 kilometrih polic hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva (časopisov, revij, plakatov, zgoščenk, kaset in tako naprej). Malokdo ve, da več kot polovica tega gradiva sploh ni v centru mesta v eni najbolj prepoznavnih Plečnikovih stavb, kjer je prvi dom te naše največje knjižnice. Že pred skoraj dvajsetimi leti je NUK dobil dodatne prostore v bližini ljubljanskega nakupovalnega središča BTC. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva.
“NUK se s prostorsko stisko srečuje že vsaj 100 let.”
Žiga Cerkvenik iz Službe za skupne programe in projekte je povedal, da je to osrednjo znanstveno knjižnico pomanjkanje prostora že pred 100 leti prisililo v zasilno uporabo drugih prostorov v mestu in celo izven njega. Še pred nekaj desetletji je NUK deloval na skupno devetih lokacijah. V danes edini dislocirani enoti na Leskoškovi cesti je uvrščeno predvsem tisto gradivo, ki ne zahteva neposrednega stika z uporabniki. Tukaj je namreč arhiv vsega, kar je kadarkoli izšlo v Sloveniji ali tujini in je delo slovenskega avtorja, je napisano v slovenskem jeziku ali celo samo opisuje Slovenijo in Slovence. Irena Sešek, predstojnica Enote za pridobivanje, obdelavo in ohranjanje knjižničnega gradiva je poudarila, da so njihova skladišča že skoraj polna. Lani so sicer z nakupom dodatnih prostorov ob že obstoječi dislocirani enoti število polic nekoliko povečali, vendar tudi to bo zadostovalo samo še za nekaj let.
“Vsako leto dobimo vsaj 30.000 novih izvodov gradiva. Prostora imamo samo še za dve ali tri leta. Če v tem času ne dobimo novih prostorov, ne vemo, kam bomo šli z gradivom.”
V NUK-u od 90. let skrbijo tudi za digitalizacijo knjižničnega in arhivskega gradiva. V dislocirani enoti je zato tudi sodoben računalniški center, kjer skrbijo za prenos analognega gradiva v digitalno. S tem se, kot je povedal mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK za vodenje strokovnega dela, zaščitijo predvsem izvirniki starih časopisov, zemljevidov, kodeksov ali druga slabo ohranjena gradiva. Ta se sicer najprej znajdejo v rokah restavratorjev nekaj vrat stran. Zanimivo pa je, da so tudi novejše knjige tiste, ki jih napada zob časa. Papir, ki se uporablja za tiskanje knjig je namreč že od leta 1850 drugačen in predvsem manj obstojen. Enkrat na leto zato za podaljšanje obstojnosti na masovno razkislinjenje na Nizozemsko pošljejo od 5 do 8 tisoč izvodov slovenskih knjig.
403 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Kaj vse se skriva v dislocirani enoti naše osrednje znanstvene knjižnice?
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter na približno 30 kilometrih polic hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva (časopisov, revij, plakatov, zgoščenk, kaset in tako naprej). Malokdo ve, da več kot polovica tega gradiva sploh ni v centru mesta v eni najbolj prepoznavnih Plečnikovih stavb, kjer je prvi dom te naše največje knjižnice. Že pred skoraj dvajsetimi leti je NUK dobil dodatne prostore v bližini ljubljanskega nakupovalnega središča BTC. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva.
“NUK se s prostorsko stisko srečuje že vsaj 100 let.”
Žiga Cerkvenik iz Službe za skupne programe in projekte je povedal, da je to osrednjo znanstveno knjižnico pomanjkanje prostora že pred 100 leti prisililo v zasilno uporabo drugih prostorov v mestu in celo izven njega. Še pred nekaj desetletji je NUK deloval na skupno devetih lokacijah. V danes edini dislocirani enoti na Leskoškovi cesti je uvrščeno predvsem tisto gradivo, ki ne zahteva neposrednega stika z uporabniki. Tukaj je namreč arhiv vsega, kar je kadarkoli izšlo v Sloveniji ali tujini in je delo slovenskega avtorja, je napisano v slovenskem jeziku ali celo samo opisuje Slovenijo in Slovence. Irena Sešek, predstojnica Enote za pridobivanje, obdelavo in ohranjanje knjižničnega gradiva je poudarila, da so njihova skladišča že skoraj polna. Lani so sicer z nakupom dodatnih prostorov ob že obstoječi dislocirani enoti število polic nekoliko povečali, vendar tudi to bo zadostovalo samo še za nekaj let.
“Vsako leto dobimo vsaj 30.000 novih izvodov gradiva. Prostora imamo samo še za dve ali tri leta. Če v tem času ne dobimo novih prostorov, ne vemo, kam bomo šli z gradivom.”
V NUK-u od 90. let skrbijo tudi za digitalizacijo knjižničnega in arhivskega gradiva. V dislocirani enoti je zato tudi sodoben računalniški center, kjer skrbijo za prenos analognega gradiva v digitalno. S tem se, kot je povedal mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK za vodenje strokovnega dela, zaščitijo predvsem izvirniki starih časopisov, zemljevidov, kodeksov ali druga slabo ohranjena gradiva. Ta se sicer najprej znajdejo v rokah restavratorjev nekaj vrat stran. Zanimivo pa je, da so tudi novejše knjige tiste, ki jih napada zob časa. Papir, ki se uporablja za tiskanje knjig je namreč že od leta 1850 drugačen in predvsem manj obstojen. Enkrat na leto zato za podaljšanje obstojnosti na masovno razkislinjenje na Nizozemsko pošljejo od 5 do 8 tisoč izvodov slovenskih knjig.
V prihodnjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vse več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še veliko drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let, danes pa se je tja odpravila naša ekipa.
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko jo porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče.
Danes se bomo sprehodili po učni poti od izvira Vipave do meje z Italijo in spoznali projekt VIPava, namenjen vzpostavitvi dolgoročnega varstva več ogroženih živalskih vrst. Vipavska dolina spada v omrežje območij Natura 2000. Kaj vse najdemo na tej učni poti, kako pomagajo ogroženim živalskim vrstam in zakaj je pomembna biotska raznovrstnost? Tja se je odpravila Lucija Fatur.
Največje koroško smučišče beleži rekorde. A zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno, vse kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Na stotine otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa izpostavljajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili so nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.
Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Srce trga pa je gotovo Mala hiša Pilštanj, kjer dobrodelno društvo Materina dušica organizira delavnice, brezplačne tabore in izlete za otroke in mladostnike iz družin v stiski. Tabori potekajo čez celo leto ob vikendih, praznikih in počitnicah, svetovanje prek telefona ves čas.
V Litiji ima pustni karneval že dolgoletno tradicijo. Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri. Domači in tuji politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je karneval vedno pomenil zrcalo trenutnega političnega dogajanja. V samo organizacijo dogodka in tudi v oblikovanje in izdelavo mask je vloženega veliko dela. Prvi program se bo odpravil na obisk v Litijo in si ogledal, kako v obdobju pandemije pustne šeme preganjajo zimo.
Že četrt stoletja ob avtocesti Ljubljana – Maribor voznike na Vransko vabi velika turistično-informativna tabla za Muzej motociklov Grom. Tega je leta 1997 odprl velik poznavalec in ljubitelj starih vozil Petja Grom, ki je do danes zbral že približno 140 motociklov, ki nas popeljejo od začetka razvoja motociklizma do konca 20. stoletja. Večino je sam tudi obnovil, z ljubeznijo do starodobnikov pa okužil vso družino. Prvi na obisku ob 11.30!
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, in sicer v spomin na februar leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija oziroma medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Sprva sta bili na seznamu svetovno pomembnih mokrišč dve slovenski območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi prvo podzemno mokrišče v Evropi, 16. januarja leta 2006 pa se jima je pridružilo tudi Cerkniško jezero z okolico. Zato smo se odločili, da se v današnji oddaji Prvi na obisku odpravimo prav na to enkratno območje naše lepe domovine, za katero že leta skrbi Notranjski regijski park s svojo strokovno ekipo.
Že leta 1947 so začeli s prvimi učnimi urami psov za potrebe slovenske policije, v bolj skromnih delovnih pogojih, vendar z dobrimi rezultati. Dve leti pozneje so ustanovili Oddelek za šolanje službenih psov, ki ima zaradi svojega strokovnega in prizadevnega dela ugled v kinološki javnosti in med policijskimi šolami za šolanje službenih psov v evropskih državah. Šola ima lasten strokovni kader - inštruktorje za šolanje službenih psov. Danes ima svoje prostore na Gmajnicah v Ljubljani in tam sta zdaj tehnik Damjan Rostan in Lucija Fatur.
V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, drugih sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi je bil tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.
Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?
Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele je tudi Spanje v satju. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center. Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo! Iz Hiše kranjske čebele se bosta oglašali Petra Medved in Andreja Čokl.
V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje.
Evropa in svet poznata Postojno predvsem po znameniti kraški jami. Mesto s približno 10 tisoč dušami lahko popotniku ali izletniku s kančkom raziskovalne žilice veliko ponudi tudi nad kilometrskim jamskim sistemom. Nad starim delom Postojne, imenovanim Majlont, se ponosno vzdiguje Sovič, na katerem so še vidne ruševine gradu Adelsberg. Na mestni grič se lahko povzpnete tudi po Borojevičevi poti. Ime je dobila po znamenitem generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću, ki je med službovanjem v Postojni vsak dan skočil na Sovič in si nabiral moči pri snovanju strategij proti italijanski vojski na soški fronti. Nekaj let po koncu morije prve svetovne vojne - leta 1924 - je Viktor Ozbič v Postojni odprl svoj brivski salon, ki je kmalu zaslovel zlasti med italijanskimi karabinjerji in uradniki. Salon je deloval vse do začetka leta 2015. Postojnska občina pa je v znameniti stavbi prepoznala velik turistični potencial, in jo leta 2017 vzela v najem ter z evropskim in državnim denarjem temeljito prenovila.
Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69 odstotkov parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 kvadratnih kilometrih, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi bo na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka.
Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta svojeročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čim bolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita ob pomoči sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v Hiši Mandrova!
Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35 leti vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena – nedotaknjenosti flore in favne – pa v Parku Škocjanske jame skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah, ter vedno znova poudarjajo, da si ne želijo množičnega turizma. Kakšno je sicer stanje v tej podzemni soteski, bo v sredo raziskovala tudi ekipa prvega programa v oddaji Prvi na obisku.
Neveljaven email naslov
