Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Narodna in univerzitetna knjižnica

07.02.2019

Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.

Kaj vse se skriva v dislocirani enoti naše osrednje znanstvene knjižnice?

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter na približno 30 kilometrih polic hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva (časopisov, revij, plakatov, zgoščenk, kaset in tako naprej). Malokdo ve, da več kot polovica tega gradiva sploh ni v centru mesta v eni najbolj prepoznavnih Plečnikovih stavb, kjer je prvi dom te naše največje knjižnice.  Že pred skoraj dvajsetimi leti je NUK dobil dodatne prostore v bližini ljubljanskega nakupovalnega središča BTC. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva.

“NUK se s prostorsko stisko srečuje že vsaj 100 let.”

Žiga Cerkvenik iz Službe za skupne programe in projekte je povedal, da je to osrednjo znanstveno knjižnico pomanjkanje prostora že pred 100 leti prisililo v zasilno uporabo drugih prostorov v mestu in celo izven njega. Še pred nekaj desetletji je NUK deloval na skupno devetih lokacijah. V danes edini dislocirani enoti na Leskoškovi cesti je uvrščeno predvsem tisto gradivo, ki ne zahteva neposrednega stika z uporabniki. Tukaj je namreč arhiv vsega, kar je kadarkoli izšlo v Sloveniji ali tujini in je delo slovenskega avtorja, je napisano v slovenskem jeziku ali celo samo opisuje Slovenijo in Slovence. Irena Sešek, predstojnica Enote za pridobivanje, obdelavo in ohranjanje knjižničnega gradiva je poudarila, da so njihova skladišča že skoraj polna. Lani so sicer z nakupom dodatnih prostorov ob že obstoječi dislocirani enoti število polic nekoliko povečali, vendar tudi to bo zadostovalo samo še za nekaj let.

“Vsako leto dobimo vsaj 30.000 novih izvodov gradiva. Prostora imamo samo še za dve ali tri leta. Če v tem času ne dobimo novih prostorov, ne vemo, kam bomo šli z gradivom.”

V NUK-u od 90. let skrbijo tudi za digitalizacijo knjižničnega in arhivskega gradiva. V dislocirani enoti je zato tudi sodoben računalniški center, kjer skrbijo za prenos analognega gradiva v digitalno. S tem se, kot je povedal  mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK za vodenje strokovnega dela, zaščitijo predvsem izvirniki starih časopisov, zemljevidov, kodeksov ali druga slabo ohranjena gradiva. Ta se sicer najprej znajdejo v rokah restavratorjev nekaj vrat stran.  Zanimivo pa je, da so tudi novejše knjige tiste, ki jih napada zob časa. Papir, ki se uporablja za tiskanje knjig je namreč že od leta 1850 drugačen in predvsem manj obstojen. Enkrat na leto zato za podaljšanje obstojnosti na masovno razkislinjenje na Nizozemsko pošljejo od 5 do 8 tisoč izvodov slovenskih knjig.


Prvi na obisku

403 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Narodna in univerzitetna knjižnica

07.02.2019

Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.

Kaj vse se skriva v dislocirani enoti naše osrednje znanstvene knjižnice?

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter na približno 30 kilometrih polic hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva (časopisov, revij, plakatov, zgoščenk, kaset in tako naprej). Malokdo ve, da več kot polovica tega gradiva sploh ni v centru mesta v eni najbolj prepoznavnih Plečnikovih stavb, kjer je prvi dom te naše največje knjižnice.  Že pred skoraj dvajsetimi leti je NUK dobil dodatne prostore v bližini ljubljanskega nakupovalnega središča BTC. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva.

“NUK se s prostorsko stisko srečuje že vsaj 100 let.”

Žiga Cerkvenik iz Službe za skupne programe in projekte je povedal, da je to osrednjo znanstveno knjižnico pomanjkanje prostora že pred 100 leti prisililo v zasilno uporabo drugih prostorov v mestu in celo izven njega. Še pred nekaj desetletji je NUK deloval na skupno devetih lokacijah. V danes edini dislocirani enoti na Leskoškovi cesti je uvrščeno predvsem tisto gradivo, ki ne zahteva neposrednega stika z uporabniki. Tukaj je namreč arhiv vsega, kar je kadarkoli izšlo v Sloveniji ali tujini in je delo slovenskega avtorja, je napisano v slovenskem jeziku ali celo samo opisuje Slovenijo in Slovence. Irena Sešek, predstojnica Enote za pridobivanje, obdelavo in ohranjanje knjižničnega gradiva je poudarila, da so njihova skladišča že skoraj polna. Lani so sicer z nakupom dodatnih prostorov ob že obstoječi dislocirani enoti število polic nekoliko povečali, vendar tudi to bo zadostovalo samo še za nekaj let.

“Vsako leto dobimo vsaj 30.000 novih izvodov gradiva. Prostora imamo samo še za dve ali tri leta. Če v tem času ne dobimo novih prostorov, ne vemo, kam bomo šli z gradivom.”

V NUK-u od 90. let skrbijo tudi za digitalizacijo knjižničnega in arhivskega gradiva. V dislocirani enoti je zato tudi sodoben računalniški center, kjer skrbijo za prenos analognega gradiva v digitalno. S tem se, kot je povedal  mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK za vodenje strokovnega dela, zaščitijo predvsem izvirniki starih časopisov, zemljevidov, kodeksov ali druga slabo ohranjena gradiva. Ta se sicer najprej znajdejo v rokah restavratorjev nekaj vrat stran.  Zanimivo pa je, da so tudi novejše knjige tiste, ki jih napada zob časa. Papir, ki se uporablja za tiskanje knjig je namreč že od leta 1850 drugačen in predvsem manj obstojen. Enkrat na leto zato za podaljšanje obstojnosti na masovno razkislinjenje na Nizozemsko pošljejo od 5 do 8 tisoč izvodov slovenskih knjig.


09.06.2021

Trboveljski dimnik

Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.


02.06.2021

Klevevška Toplica

Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru.


26.05.2021

Pragozdna pot Krokar

Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.


19.05.2021

Mitski park Rodik

Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča.


12.05.2021

Kako do lokalne hrane z najnižjim ogljičnim odtisom?

Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev s posameznega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.


05.05.2021

Županova jama - 90 let in 90 stopnic

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.


28.04.2021

Okusi Ljubljane

Kulinarični ogled Okusi Ljubljane združuje pet različnih kulinaričnih postojank in pet jedi in pijač. Kakšne so njihove sestavine in poreklo, se bomo seznanili na glavni ljubljanski tržnici, ki jo bomo obiskali. Opisali bomo tudi sprehod do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na osrednji mestni tržnici.


21.04.2021

Vrt čutil Centra IRIS

Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra IRIS – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Gre za rekreacijsko površino in hkrati učilnico na prostem, kjer se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.


14.04.2021

Škoda po pozebi na Bizeljskem

Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi stoodstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivorjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju Vojku Šušteriču iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus osem, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto Andreja Brence. Kakšno je sicer stanje na terenu, pa bo preverila ekipa Prvega, ki jo tokrat sestavljajo Suzana Vahtarič, Jon Čergan in Marko Rozman.


31.03.2021

Podbreška potica, nagrajena lokalna kulinarična posebnost

Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov: s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so spet obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.


24.03.2021

Jurčičeva domačija

V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Prvi se zato tokrat odpravlja na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. Morda najdemo celo Krjavlja!


17.03.2021

Zbirni center Barje

Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.


10.03.2021

Sv. Jurij ob Ščavnici in Stara Gora

Prvi gre tokrat na obisk v Prlekijo. Na obrobju Slovenskih goric leži občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa Stara Gora. Sredi te si lahko ogledamo baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdejo še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega. Podrobnosti po pol dvanajsti!


03.03.2021

Virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije

Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!


24.02.2021

Kmetija Hergan

V akciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica preusmeritev z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.


17.02.2021

Šola prenove

Zavedanje o pomenu kulturne dediščine, tudi stavbne, je vse večje. Zato se marsikatera organizacija, pa tudi posameznik, odločita za prenovo stare stavbe, a se ob tem kmalu srečata s težavami. Skupaj s starimi mojstri namreč izginjajo tudi stare graditeljske spretnosti in obrtna znanja. Zato je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo iz Ljubljane organiziralo projekt Šola prenove, v okviru katerega izobražujejo mojstre obrtnike o prenovi starih stavb. Cilj projekta je seveda kakovostnejša obnova objektov kulturne dediščine.


10.02.2021

Muzej norosti

Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili Muzeju norosti, ki pa mu spet grozi izselitev. Tam sta bila Marko Rozman in Lucija Fatur.


03.02.2021

Obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu

Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ne le, da so habitat številnim rastlinskim in živalskim vrstam, delujejo tudi kot zbiralniki pitne vode in igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. Ob Svetovnem dnevu mokrišč v oddaji Prvi na obisku obiščemo tri priobalna mokrišča: Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan in Sečoveljske soline. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.


27.01.2021

Prvi na obisku: Knjižnica Domžale

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.01.2021

Radio Študent

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.


Stran 9 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov