Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Kaj vse se skriva v dislocirani enoti naše osrednje znanstvene knjižnice?
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter na približno 30 kilometrih polic hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva (časopisov, revij, plakatov, zgoščenk, kaset in tako naprej). Malokdo ve, da več kot polovica tega gradiva sploh ni v centru mesta v eni najbolj prepoznavnih Plečnikovih stavb, kjer je prvi dom te naše največje knjižnice. Že pred skoraj dvajsetimi leti je NUK dobil dodatne prostore v bližini ljubljanskega nakupovalnega središča BTC. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva.
“NUK se s prostorsko stisko srečuje že vsaj 100 let.”
Žiga Cerkvenik iz Službe za skupne programe in projekte je povedal, da je to osrednjo znanstveno knjižnico pomanjkanje prostora že pred 100 leti prisililo v zasilno uporabo drugih prostorov v mestu in celo izven njega. Še pred nekaj desetletji je NUK deloval na skupno devetih lokacijah. V danes edini dislocirani enoti na Leskoškovi cesti je uvrščeno predvsem tisto gradivo, ki ne zahteva neposrednega stika z uporabniki. Tukaj je namreč arhiv vsega, kar je kadarkoli izšlo v Sloveniji ali tujini in je delo slovenskega avtorja, je napisano v slovenskem jeziku ali celo samo opisuje Slovenijo in Slovence. Irena Sešek, predstojnica Enote za pridobivanje, obdelavo in ohranjanje knjižničnega gradiva je poudarila, da so njihova skladišča že skoraj polna. Lani so sicer z nakupom dodatnih prostorov ob že obstoječi dislocirani enoti število polic nekoliko povečali, vendar tudi to bo zadostovalo samo še za nekaj let.
“Vsako leto dobimo vsaj 30.000 novih izvodov gradiva. Prostora imamo samo še za dve ali tri leta. Če v tem času ne dobimo novih prostorov, ne vemo, kam bomo šli z gradivom.”
V NUK-u od 90. let skrbijo tudi za digitalizacijo knjižničnega in arhivskega gradiva. V dislocirani enoti je zato tudi sodoben računalniški center, kjer skrbijo za prenos analognega gradiva v digitalno. S tem se, kot je povedal mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK za vodenje strokovnega dela, zaščitijo predvsem izvirniki starih časopisov, zemljevidov, kodeksov ali druga slabo ohranjena gradiva. Ta se sicer najprej znajdejo v rokah restavratorjev nekaj vrat stran. Zanimivo pa je, da so tudi novejše knjige tiste, ki jih napada zob časa. Papir, ki se uporablja za tiskanje knjig je namreč že od leta 1850 drugačen in predvsem manj obstojen. Enkrat na leto zato za podaljšanje obstojnosti na masovno razkislinjenje na Nizozemsko pošljejo od 5 do 8 tisoč izvodov slovenskih knjig.
403 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Kaj vse se skriva v dislocirani enoti naše osrednje znanstvene knjižnice?
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter na približno 30 kilometrih polic hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva (časopisov, revij, plakatov, zgoščenk, kaset in tako naprej). Malokdo ve, da več kot polovica tega gradiva sploh ni v centru mesta v eni najbolj prepoznavnih Plečnikovih stavb, kjer je prvi dom te naše največje knjižnice. Že pred skoraj dvajsetimi leti je NUK dobil dodatne prostore v bližini ljubljanskega nakupovalnega središča BTC. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva.
“NUK se s prostorsko stisko srečuje že vsaj 100 let.”
Žiga Cerkvenik iz Službe za skupne programe in projekte je povedal, da je to osrednjo znanstveno knjižnico pomanjkanje prostora že pred 100 leti prisililo v zasilno uporabo drugih prostorov v mestu in celo izven njega. Še pred nekaj desetletji je NUK deloval na skupno devetih lokacijah. V danes edini dislocirani enoti na Leskoškovi cesti je uvrščeno predvsem tisto gradivo, ki ne zahteva neposrednega stika z uporabniki. Tukaj je namreč arhiv vsega, kar je kadarkoli izšlo v Sloveniji ali tujini in je delo slovenskega avtorja, je napisano v slovenskem jeziku ali celo samo opisuje Slovenijo in Slovence. Irena Sešek, predstojnica Enote za pridobivanje, obdelavo in ohranjanje knjižničnega gradiva je poudarila, da so njihova skladišča že skoraj polna. Lani so sicer z nakupom dodatnih prostorov ob že obstoječi dislocirani enoti število polic nekoliko povečali, vendar tudi to bo zadostovalo samo še za nekaj let.
“Vsako leto dobimo vsaj 30.000 novih izvodov gradiva. Prostora imamo samo še za dve ali tri leta. Če v tem času ne dobimo novih prostorov, ne vemo, kam bomo šli z gradivom.”
V NUK-u od 90. let skrbijo tudi za digitalizacijo knjižničnega in arhivskega gradiva. V dislocirani enoti je zato tudi sodoben računalniški center, kjer skrbijo za prenos analognega gradiva v digitalno. S tem se, kot je povedal mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK za vodenje strokovnega dela, zaščitijo predvsem izvirniki starih časopisov, zemljevidov, kodeksov ali druga slabo ohranjena gradiva. Ta se sicer najprej znajdejo v rokah restavratorjev nekaj vrat stran. Zanimivo pa je, da so tudi novejše knjige tiste, ki jih napada zob časa. Papir, ki se uporablja za tiskanje knjig je namreč že od leta 1850 drugačen in predvsem manj obstojen. Enkrat na leto zato za podaljšanje obstojnosti na masovno razkislinjenje na Nizozemsko pošljejo od 5 do 8 tisoč izvodov slovenskih knjig.
Leto 2021 je za slovensko muzealstvo pomembno leto. Pred 200 leti je namreč začel delovati Deželni muzej za Kranjsko, ki velja za začetek muzejske dejavnosti pri nas in iz katerega so sčasoma izšli Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Žal bodo praznovanja tega jubileja prilagojena trenutni situaciji, kakor že skoraj leto svoje delovanje prilagajajo tudi muzeji in galerije. A zaprta vrata teh institucij ne pomenijo, da se za njimi nič ne dogaja, nasprotno – zaposleni v muzejih so uporabili vsa svoja znanja, zamisli in domišljijo, da širši javnosti tudi v tem času približajo našo dediščino. Kako jim to uspeva v Slovenskem etnografskem muzeju, bo naša terenska ekipa preverila ob 11.30.
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.
Oddaja Prvi na obisku poslušalkam in poslušalcem že nekaj časa omogoča, da prek radijskih valov v njihove domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije in sicer vsako sredo ob 11.30. Veliko zanimivih prizorišč in ljudi smo spoznali v preteklih mesecih. Ustvarjalci oddaje so naredili izbor najzanimivejših vsebin, ki mu lahko prisluhnete v nadaljevanju. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V današnjem Prvem na obisku o tem, kako stanovalci Doma Malči Beličeve doživljajo epidemijo in kako bodo vstopili v novo leto.
Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vseh koncev Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Obiskali smo eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori.
Ljubljana je eno izmed tistih slovenskih mest, ki imajo kronične težave z onesnaženostjo zraka. Merilna postaja na križišču Tivolske in Vošnjakove ulice prepogosto izmeri presežek trdih delcev v zraku. Promet, kurišča in industrija so med glavnimi onesnaževalci ljubljanskega zraka. Kakšen zrak dihamo v Ljubljani, v katerih obdobjih je najbolj onesnažen? Kaj lahko še storimo za zmanjšanje onesnaženja zraka in kako na to vplivajo naravne danosti, sprašujemo Tanjo Koleša iz Agencije Republike Slovenije za okolje in Andreja Piltaverja iz oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana.
24. decembra 1995 je nastala prva spletna stran RTVSLO in se v 25 letih razvila v sodoben novičarski portal MMC RTV SLO. V MMC se srečajo vsaj tri različne medijske platforme, ponuja pa tudi možnost spremljanja RTV programov prek spleta, prenos nekaterih športnih dogodkov, podporo s podnaslavljanjem in tolmačenjem za gluhe in naglušne in še vedno tudi teletekst. MMC RTV SLO smo ob tej priložnosti povabili na obisk na Prvi program Radia Slovenija.
Ljubljanska tovarna sladkorja iz prve polovice 19. stoletja dobiva novo namembnost. Težko pričakovana prenova bo z napovedanim odprtjem jeseni 2021 prestolnici ponudila novo kulturno območje, Slovenijo pa uvrstila med vidnejše akterje na področju sodobne umetnosti v Evropi. Ljubljana upa, da bo ravno s projektom Galerije Cukrarna leta 2025 pridobila naziv evropske prestolnice kulture. V tokratni oddaji Prvi na obisku se bo ekipa Prvega z gosti ozrla v zgodovino Cukrarne, preverila, kakšen arhitekturni izziv pomeni prenova in kaj Ljubljana in Slovenija s tako obsežnim galerijskim prostorom pridobita.
Lončarjenje sodi med najstarejše domače obrti tako po svetu kot tudi pri nas. Tudi v Prekmurju je predstavljalo eno pomembnejših obrti in domačih dejavnosti. Lončarji so glino izkopavali iz bližnje okolice in si jo doma pripravili za uporabo na lončarskem vretenu. Po oblikovanju so izdelke previdno sušili, nato je sledilo žganje v stari kopasti peči. Žganje črne lončevine je bilo še posebej značilno za Filovce, kjer danes stoji edina lončarska vas v državi. Muzej na prostem predstavljata dva kulturna spomenika. Obiskala ga je tudi ekipa Prvega programa ter preverila, zakaj so glineni izdelki iz Filovcev črne barve ter kako lončarska delavnica Bojnec še vedno ohranja lončarsko obrt pri življenju.
Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 380 turističnih društev in zvez iz vse Slovenije. V društva so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Kako je »korona leto« vplivalo na delo turističnih društev, katere so najbolj priljubljene in uspešne akcije Turistične zveze Slovenije ter kakšen je še njen namen.
V tokratni oddaji Prvi na obisku se bomo povezali z regionalnima radiema Maribor in Koper, ki delujeta pod okriljem javnega zavoda RTV Slovenija. Četudi primarno skrbita za regionalne radijske vsebine, sta močno povezana tudi z matičnim radiem v Ljubljani. Osvetlili bomo, kakšno je sodelovanje med posameznimi regionalnimi centri in matično hišo, spomnili pa se bomo tudi nekaterih poročanj in vsebin, ki jih brez razvejane mreže regionalnih postaj in dopisništev doma in v tujini ne bi mogli posredovati poslušalkam in poslušalcem.
Gibanje Kultura – Natura Slovenija skrbi za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine v naši državi in zamejstvu. Letos je že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, povezane z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine. Med prejemniki najdemo tudi Etnogalerijo Skrina, ki je v svojem tridesetletnem obdobju prehodila slikovito pot od galerije s slikami in skulpturami tako uveljavljenih umetnikov do razstavljanja predmetov iz etnološke dediščine in prikaza izdelovanja le-teh. Ekipa Prvega se bo sprehodila po sobanah Etnogalerije, ki je po mnenju številnih že pred časom postala uveljavljen družaben prostor, v katerem se umetniki, oblikovalci in izdelovalci srečujejo z obiskovalci in ljubitelji umetnosti ter slovenskega izročila.
V osrčju kočevskih gozdov, daleč od urbanih središč, povsem na samem se nahaja kmetija Rajhenav. Vas z enakim imenom, v kateri je nekoč živelo tudi do 250 kočevskih Nemcev, je bila med vojno, ko so Nemci odšli, požgana, danes pa jo naseljujeta le dva prebivalca, ki vodita daleč največjo kmetijo na Kočevskem. Na 160 ha, kar je za slovenske razmere nepredstavljivo, gojita več kot 200 glav živine. Kakšno je samotno kmečko življenje sredi kočevskih gozdov, kako kljubujeta snegu, s katerim v teh krajih narava ne skopari ter kako sobivata z divjimi živalmi in neukrotljivo kočevsko naravo, izvemo v oddaji Prvi na obisku. Rajhenav bosta obiskala Drago Balažič in Peter Močnik.
Vsako jesen Mozirski gaj napolnijo Bučmani. Tako so se poimenovali člani društva gojiteljev buč velikank in drugih rastlin. Med orjaškimi bučami se bo sprehodila tudi naša terenska ekipa in vam predstavila še nekaj drugih razlogov, zakaj je vredno obiskati mozirski park cvetja. Tam na svoj račun pridejo tudi ljubitelji tradicionalne kmečke arhitekture in ribiških podvigov. Obiskovalce pa pozdravijo največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi.
Prvi se tokrat odpravlja na obisk v kraj Ritoznoj. Gre za predel Slovenije, kjer ima vinogradništvo že zelo dolgo tradicijo. Sega namreč v čas, ko so ob vznožju Pohorja živeli Iliri. Te so okoli 400 let pr. n. št. začeli izpodrivati Kelti, za katere zapisi pravijo, da so tod gojili vinsko trto. Tudi v drugih stoletjih naše zgodovine se je dobro vedelo, da je vino nad Slovensko Bistrico eno najboljših na Štajerskem, zato so si z njim popestrili življenje na dunajskem dvoru, v Gradcu in Pragi. Nemogoče je spregledati kakovost in pozabiti na nekoč daleč naokoli znano vino ritoznojčan, ki prihaja prav iz tamkajšnjih vinogradov.
Ob Cesti v Mestni log v Ljubljani je začel obratovati srednješolski objekt, v katerem so svoj novi dom dobili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ki se šolajo za naravovarstvene tehnike. Nov večnamenski objekt je zgrajen skoraj povsem iz lesa in ne porablja skoraj nič energije. Namenjen je kot dodaten prostor za pouk, hkrati pa so njegove edinstvene lastnosti namenjene tudi praktičnemu delu. EkoHišo Bic Ljubljana bo obiskala ekipa Prvega in projekt, ki je prejel tudi arhitekturno nagrado, predstavila od zamisli do njegove realizacije. Bodite z nami v sredo ob 11.30.
Pred natanko 200 leti je gozdarski inženir češko-nemškega rodu, ki je takrat služboval na območju Krakovskega gozda, v Mršeči vasi na reki Krki začel razvijati enega svojih najpomembnejših izumov, ladijski vijak. A ta še zdaleč ni edini izum Josefa Ressla, ki se mu menda lahko zahvalimo tudi za iznajdbo brezsmradnega stranišča in še marsikaj. Da bi obudili življenje in delo tega vsestranskega izumitelja, letos v Občini Šentjernej poteka Resslovo leto. Ekipa Prvega se tako po Resslovih stopinjah na obisk odpravlja v Pleterje, kjer je vsestranski izumitelj prebival tri leta.
Za vse navdušence nad znanostjo in tehnologijo bo v prihodnjih dneh v Celju odprl vrata Tehnopark, prvi znanstveno-zabavni park v Sloveniji, namenjen promociji znanosti, tehnologije in inovativnosti. S 53-imi igralnimi postajami bodo obiskovalci lahko na zabaven način nadgradili svoje znanje fizike, kemije, biologije in matematike, ustvarjalci pa so jih prepletli tudi s krajevnimi posebnostmi. V vznemirljivi svet znanosti in tehnologije se bodo lahko obiskovalci podali na razstavi v prvem in drugem nadstropju Tehnoparka. Razstava, ki predstavlja eno od osrednjih vsebin v parku, je zasnovana v naslednjih tematskih sklopih: Človeško telo, zdravje in gibanje, Fizikalni, matematičnih in astronomski pojavi, Naravoslovje, Ekologija, energija in obnovljivi viri energije, Prihodnost – tehnologije in delovna mesta v prihodnost, Iluzije. V Tehnoparku lahko pričakujete še druga VR-doživetja in (zaenkrat) štirje roboti že čakajo na prve obiskovalce, da jih zabavajo in pokažejo, kaj vse zmorejo. Še več pa po 11.30 na Prvem!
Sezona obiranja jabolk se je že začela. Letos nekaj dni prej kot pretekla leta. Zato Prvi preverja razmere na terenu v sadovnjaku Resje v Mošnjah pri Radovljici na Gorenjskem.
Občina Šmarješke Toplice je vse bolj turistična. Ne le zaradi termalne vode, ki obiskovalcem predstavlja pomemben del bivanja, temveč tudi zaradi drugih naravnih danosti. V vinskih goricah Koglo in Vinji Vrh so idealne razmere za razvoj vinogradništva in rast vinske trte. Ker območje tradicionalno poraščajo trte, ki dajejo grozdje za dolenjskega posebneža – cviček, so se v občini odločili, da v središču Šmarjete postavijo izvir cvička, ki ga bodo oskrbovali lokalni vinogradniki.
Neveljaven email naslov