Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Včasih kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model”

21.02.2019

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...

Podjetje Menina – eno največjih evropskih podjetjih za proizvodnjo krst, žar in druge pogrebne opreme

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:

“Takrat se je že januarja, februarja začela priprava na smrt, čeprav to ni bilo javno objavljeno. V našem podjetju smo morali ponoči izdelati krsto iz hrasta v naravni barvi, opremljeno z lesenimi ročaji in specialnim vložkom, ki je čakal na pričakovano smrt.”

V podjetju so izdelali tudi krste za številne druge znane ljudi, med drugim je v njej ležal pred kratkim umrli hrvaški pevec Oliver Dragojević. Večino krst sicer izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo, saj je v Sloveniji od 80 do 90 odstotkov pokopov žarnih. Podjetje, ki je začelo delovati leta 1952 kot zadruga lokalnih mizarjev, je danes eno največjih v Evropi. Na dan izdelajo približno 360 kosov krst, izdelujejo pa tudi žare, a v manjši meri.

Proizvodnja krst je v veliki meri avtomatizirana. Če so nekoč za izdelavo krste potrebovali mesec in pol, je danes narejena v od dveh do treh tednih. Kljub robotom v proizvodnji so za izdelavo krst seveda potrebni tudi ljudje. Delavci podjetja Menina pa se spopadajo s takšnimi opazkami, opisuje sindikalni zaupnik in delavec v proizvodnji Peter Potočnik.

“Res delamo specifičen izdelek, ki je ljudem nenavaden. Začetek je morda nekoliko neprijeten, neugoden, ampak ko se navadiš, je pa to tako kot običajna pohištvena industrija in ni nikakršnih težav. Vedno nanese na kakšno šalo, kako je s tem. Mogoče kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model. Ampak ne, običajno tega ne počnemo.”

Dodajmo pa še zgodbo, ki je v radijskem prenosu niste slišali. Tako razlaga Jože Homar: “Imeli smo kupca iz Moldavije, ki se ni mogel odločiti, ali bi kupil krste ali ne. Na koncu je domov odšel, ne da bi sklenili kupčijo. Nato pa se je zgodilo, da je v Moldaviji umrl človek, ki so ga na vsak način hoteli pokopati v naši krsti. Ta kupec se je nato takoj pripeljal nazaj v Slovenijo, krsto naložil kar na streho v prtljažnik in jo peljal čez pol Evrope.”


Prvi na obisku

406 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

“Včasih kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model”

21.02.2019

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...

Podjetje Menina – eno največjih evropskih podjetjih za proizvodnjo krst, žar in druge pogrebne opreme

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:

“Takrat se je že januarja, februarja začela priprava na smrt, čeprav to ni bilo javno objavljeno. V našem podjetju smo morali ponoči izdelati krsto iz hrasta v naravni barvi, opremljeno z lesenimi ročaji in specialnim vložkom, ki je čakal na pričakovano smrt.”

V podjetju so izdelali tudi krste za številne druge znane ljudi, med drugim je v njej ležal pred kratkim umrli hrvaški pevec Oliver Dragojević. Večino krst sicer izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo, saj je v Sloveniji od 80 do 90 odstotkov pokopov žarnih. Podjetje, ki je začelo delovati leta 1952 kot zadruga lokalnih mizarjev, je danes eno največjih v Evropi. Na dan izdelajo približno 360 kosov krst, izdelujejo pa tudi žare, a v manjši meri.

Proizvodnja krst je v veliki meri avtomatizirana. Če so nekoč za izdelavo krste potrebovali mesec in pol, je danes narejena v od dveh do treh tednih. Kljub robotom v proizvodnji so za izdelavo krst seveda potrebni tudi ljudje. Delavci podjetja Menina pa se spopadajo s takšnimi opazkami, opisuje sindikalni zaupnik in delavec v proizvodnji Peter Potočnik.

“Res delamo specifičen izdelek, ki je ljudem nenavaden. Začetek je morda nekoliko neprijeten, neugoden, ampak ko se navadiš, je pa to tako kot običajna pohištvena industrija in ni nikakršnih težav. Vedno nanese na kakšno šalo, kako je s tem. Mogoče kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model. Ampak ne, običajno tega ne počnemo.”

Dodajmo pa še zgodbo, ki je v radijskem prenosu niste slišali. Tako razlaga Jože Homar: “Imeli smo kupca iz Moldavije, ki se ni mogel odločiti, ali bi kupil krste ali ne. Na koncu je domov odšel, ne da bi sklenili kupčijo. Nato pa se je zgodilo, da je v Moldaviji umrl človek, ki so ga na vsak način hoteli pokopati v naši krsti. Ta kupec se je nato takoj pripeljal nazaj v Slovenijo, krsto naložil kar na streho v prtljažnik in jo peljal čez pol Evrope.”


04.04.2019

Evropsko tekmovanje mladih barmanov

Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta opozarja na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki ga prirejajo študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. "Shakerje" oz. mešalnike pijač bo stresalo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz različnih evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo. Med mlade barmane se bo ob 11.30 pomešala tudi terenska ekipa Prvega.


28.03.2019

Dnevi Škofjeloškega pasijona

V predvelikonočnem času v Škofji Loki vsako leto potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so povezani z najstarejšim ohranjenim dramskim besedilom v slovenskem jeziku. Tudi letos so pripravili vrsto prireditev in razstav, izšli so Pasijonski doneski. Potekajo tudi priprave na leto 2021, ko bodo ponovno uprizorili Škofjeloški pasijon, ki je vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Škofja Loka se pospešeno povezuje z drugimi pasijonskimi mesti, kjer izmenjujejo dobre prakse, v združenjih pa si prizadevajo tudi za skupno prepoznavnost in sodelovanje tradicionalnih pasijonskih mest.


21.03.2019

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


14.03.2019

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


07.03.2019

V vesolju kulture, gospodarstva in tehnologije

Vitanje. Naselje na na obronkih JZ Pohorja je svoje mesto na slovenskem in tudi svetovnem vesoljskem in kulturnem zemljevidu dobilo leta 2012, ko je svoja vrata odprl KSEVT, danes Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Da leži prav tu, ni naključje. Iz Vitanja namreč zvira družina pionirja vesoljskih tehnologij. Glavni namen njihove dejavnosti je razvoj kulturnih aplikacij za obstoječe vesoljske programe. Izvajajo tudi muzejske, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodijo produkcijo razstav in dogodkov. Prvi bo obiskal Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, s pred kratkim posodobljeno razstavno izobraževalno ponudbo.


28.02.2019

Prvi na obisku

Vsi otroci zaradi tega ali onega razloga zimskih počitnic ne preživljajo na smučiščih ali v toplicah. Iniciativa Code Week in Zavod Poligon sta zato v sodelovanju s partnerji in Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje organizirala brezplačno zimsko šolo programiranja za dekleta, ki ta teden poteka v Ljubljani. Dekleta spoznavajo osnove programiranja računalniških igric, se preizkušajo v izdelovanju elektronske vremenske postaje in pametnih oblačil, debatirala bodo o odgovorni in etični rabi tehnologije ter v kemijskem laboratoriju spoznavala uporabo računalništva v znanosti. V četrtek, ob 11.30, jih obiščemo in utrinke z delavnic v oddaji Prvi na obisku prenesemo do vas. Vabljeni v našo družbo!


14.02.2019

Ljubezen na prvi klik? In kdo klikne prvi?

Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta pove veliko in daje še več iztočnic, da bo Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal ter svetovalko za partnerske odnose. Ob 11.30 iz zavetja radijskega doma - iz studia Prvega.


07.02.2019

Narodna in univerzitetna knjižnica

Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.


31.01.2019

Avtocestna vzdrževalna baza Ljubljana

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


24.01.2019

Goslarstvo Demšar

Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.


17.01.2019

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


10.01.2019

Rifuzl

Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.


03.01.2019

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.12.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.12.2018

Skandinavska, kavkaška ali slovenska?

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


13.12.2018

Kmetija Klančnik

Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.


06.12.2018

Neveljski mamut

Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.


29.11.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


22.11.2018

»Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.«

Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami


Stran 14 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov