Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...
Podjetje Menina – eno največjih evropskih podjetjih za proizvodnjo krst, žar in druge pogrebne opreme
V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:
“Takrat se je že januarja, februarja začela priprava na smrt, čeprav to ni bilo javno objavljeno. V našem podjetju smo morali ponoči izdelati krsto iz hrasta v naravni barvi, opremljeno z lesenimi ročaji in specialnim vložkom, ki je čakal na pričakovano smrt.”
V podjetju so izdelali tudi krste za številne druge znane ljudi, med drugim je v njej ležal pred kratkim umrli hrvaški pevec Oliver Dragojević. Večino krst sicer izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo, saj je v Sloveniji od 80 do 90 odstotkov pokopov žarnih. Podjetje, ki je začelo delovati leta 1952 kot zadruga lokalnih mizarjev, je danes eno največjih v Evropi. Na dan izdelajo približno 360 kosov krst, izdelujejo pa tudi žare, a v manjši meri.
Proizvodnja krst je v veliki meri avtomatizirana. Če so nekoč za izdelavo krste potrebovali mesec in pol, je danes narejena v od dveh do treh tednih. Kljub robotom v proizvodnji so za izdelavo krst seveda potrebni tudi ljudje. Delavci podjetja Menina pa se spopadajo s takšnimi opazkami, opisuje sindikalni zaupnik in delavec v proizvodnji Peter Potočnik.
“Res delamo specifičen izdelek, ki je ljudem nenavaden. Začetek je morda nekoliko neprijeten, neugoden, ampak ko se navadiš, je pa to tako kot običajna pohištvena industrija in ni nikakršnih težav. Vedno nanese na kakšno šalo, kako je s tem. Mogoče kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model. Ampak ne, običajno tega ne počnemo.”
Dodajmo pa še zgodbo, ki je v radijskem prenosu niste slišali. Tako razlaga Jože Homar: “Imeli smo kupca iz Moldavije, ki se ni mogel odločiti, ali bi kupil krste ali ne. Na koncu je domov odšel, ne da bi sklenili kupčijo. Nato pa se je zgodilo, da je v Moldaviji umrl človek, ki so ga na vsak način hoteli pokopati v naši krsti. Ta kupec se je nato takoj pripeljal nazaj v Slovenijo, krsto naložil kar na streho v prtljažnik in jo peljal čez pol Evrope.”
406 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...
Podjetje Menina – eno največjih evropskih podjetjih za proizvodnjo krst, žar in druge pogrebne opreme
V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:
“Takrat se je že januarja, februarja začela priprava na smrt, čeprav to ni bilo javno objavljeno. V našem podjetju smo morali ponoči izdelati krsto iz hrasta v naravni barvi, opremljeno z lesenimi ročaji in specialnim vložkom, ki je čakal na pričakovano smrt.”
V podjetju so izdelali tudi krste za številne druge znane ljudi, med drugim je v njej ležal pred kratkim umrli hrvaški pevec Oliver Dragojević. Večino krst sicer izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo, saj je v Sloveniji od 80 do 90 odstotkov pokopov žarnih. Podjetje, ki je začelo delovati leta 1952 kot zadruga lokalnih mizarjev, je danes eno največjih v Evropi. Na dan izdelajo približno 360 kosov krst, izdelujejo pa tudi žare, a v manjši meri.
Proizvodnja krst je v veliki meri avtomatizirana. Če so nekoč za izdelavo krste potrebovali mesec in pol, je danes narejena v od dveh do treh tednih. Kljub robotom v proizvodnji so za izdelavo krst seveda potrebni tudi ljudje. Delavci podjetja Menina pa se spopadajo s takšnimi opazkami, opisuje sindikalni zaupnik in delavec v proizvodnji Peter Potočnik.
“Res delamo specifičen izdelek, ki je ljudem nenavaden. Začetek je morda nekoliko neprijeten, neugoden, ampak ko se navadiš, je pa to tako kot običajna pohištvena industrija in ni nikakršnih težav. Vedno nanese na kakšno šalo, kako je s tem. Mogoče kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model. Ampak ne, običajno tega ne počnemo.”
Dodajmo pa še zgodbo, ki je v radijskem prenosu niste slišali. Tako razlaga Jože Homar: “Imeli smo kupca iz Moldavije, ki se ni mogel odločiti, ali bi kupil krste ali ne. Na koncu je domov odšel, ne da bi sklenili kupčijo. Nato pa se je zgodilo, da je v Moldaviji umrl človek, ki so ga na vsak način hoteli pokopati v naši krsti. Ta kupec se je nato takoj pripeljal nazaj v Slovenijo, krsto naložil kar na streho v prtljažnik in jo peljal čez pol Evrope.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.
Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!
Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov