Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni bo tako izšla posebna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se odpravlja Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas. Danes ima 26 članic in skoraj 40 tisoč študentov, leta 1919 pa je bilo seveda popolnoma drugače. Več pa v četrtkovem dopoldnevu na Prvem.

Pošta Slovenije je te dni izdala priložnostno znamko s podobo deželnega dvorca, Univerza v Ljubljani namreč praznuje 100 let

Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni je tako izšla priložnostna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se je odpravil Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas.

Leta 1919 je bilo v prvi generaciji študentov ljubljanske univerze 942 študentov, danes jih ima univerza skoraj 38 tisoč. Zaposluje skoraj 6 tisoč visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in administrativnih sodelavcev, leta 1919 je bilo imenovanih prvih 18 visokošolskih profesorjev … Pred 100 leti je univerzo ustanovilo 5 članic: Filozofska, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta, danes jih ima 23 in še 3 umetniške akademije. Sodi med 500 oz. 3 odstotke najboljših univerz na svetu. Je to zadovoljiv dosežek ali želi Univerza v Ljubljani še višje? Rektor prof. dr. Igor Papič:

“Med temi tremi odstotki so seveda najbolj prestižne svetovne univerze, ki pa delujejo v bistveno boljših matrialnih pogojih. Tako da ocenjujem, da je ta položaj naše univerze izredno dober, sem pa zelo skeptičen, kako bi lahko izboljšali to mesto na svetovnih lestvicah. Če se primerjamo na primer s tem, koliko sredstev dobimo na profesorja ali pa na študenta, so zneski tistih najbolj uspešnih univerz tudi 100-krat višji.” 

Nekatera vprašanja, dileme in izzivi, s katerimi se Univerza sooča danes, so podobnim tistim, o katerih so razpravljali tudi pred sto leti – na primer o tem, ali, kje in koliko univerz, o jeziku, o povezavi med naravoslovjem in humanistiko, o avtonomiji univerze. Prof. dr. Božo Repe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da je do ustanovitve univerze lahko prišlo zaradi širših družbenih okoliščin tistega časa, nacionalnih teženj, ki so vzniknile že nekaj časa prej, in tudi zaradi političnega kupčkanja – pri sprejemanju proračuna nove države je centralna vlada namreč potrebovala slovenske glasove. Ali je šlo za prelomnico?

“Vsekakor. Tudi v tistem času se je že vedelo, da bo to stvar, ki ne bo ostala samo na ravni vseučiteljišča, kar je bilo najprej mišljeno. Torej nekaj, kar bo vzgajalo učitelje, uradnike itn. Ta znanstveni del je bil nekoliko v ozadju. Ampak se je vedelo: že takrat so bili profesorji, ki so strogo vztrajali pri znanstvenih kriterijih, pri univerzalnosti znanosti. Tako da to je bilo vprašanje nekega časa, potenciala, tudi nacionalne moči in nenazadnje državne organiziranosti.”