Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Projekt Poglej in ne pozabi na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih
Te dni v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem zaznamujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu zaznamovanja te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vzpenjajočega se populizma, rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k dejavnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
»Noben film, nobena knjiga, nobene slike ne morejo predstaviti tega, kar vidiš. Ta izjemna velikost in organiziranost kompleksa, v katerem se je izvajal ta masaker. Dobil sem občutek, da je to neka cena, ki jo je Evopa plačala vnaprej, za 70 let relativnega miru. Problem pa nastaja, ker izgubljamo direktni stik z ljudmi, ki so bili udeleženi v tem. Mi smo zares zadnja generacija, ki lahko poslušamo preživele iz Auschwitza.” – obiskovalec Sašo o Auschwitzu 2 (Birkenau)
Auschwitz, nekdaj koncentracijsko taborišče, danes muzej in spominsko znamenje, je od Krakova oddaljen približno 70 kilometrov. Lansko leto je muzej obiskalo skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi, letošnje številke kažejo, da bo obisk še večji.
Sprehod po hodniku enega od blokov razkrije nešteto fotografij internirancev, posnetih pred letom 1943 – datum prihoda v Auschwitz 1 in datum smrti fotografiranega si pogosto sledita v razmiku od treh do šestih mesecev. Tistih, ki so doživeli dve leti, je malo.
Vzeli so jim vse, lastnino in človečnost. Potem pa jih pod pretvezo dezinfekcije poslali v smrt, pove vodnik muzeja Auschwitz-Birkenau Ryszard Bjelski.
»Tu vidite proteze udov ljudi, ki so bili ubiti. Ko so trupla odstranili iz plinskih celic, so jim proteze vzeli in jih razdelili nemškim vojakom, ki so bili poškodovani v boju.«
Identifikaciji zapornikov, najprej s fotografiranjem, nato s tetoviranjem, umeščanju v skupine glede na “zločin”, prisilnemu deseturnemu delu na –15 stopinjah pozimi je pogosto sledila smrt. Če nisi bil ob prihodu v koncentracijsko taborišče poslan neposredno v krematorij.
Deportiranih je bilo najmanj milijon 300 tisoč ljudi dvajsetih različnih nacionalnosti – od tega so jih 900 tisoč ubili takoj ob prihodu v taborišče, 400 tisoč pa zaprli. Največ Judov iz Madžarske in Poljske.
Na tem svetu ne potrebujemo sovraštva. Pridite, poglejte in povejte drugim, kaj ste tu videli! – obiskovalca Mustafa in Diana iz Bosne in Hercegovine
Mladinska izmenjava Dikh he na bister – Poglej in ne pozabi, ki poteka v poljskem Krakovu, bo vrhunec dosegla v petek, 2. avgusta, ko bodo na spominski slovesnosti zaznamovali 75. obletnico genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.
2. avgusta 1944 so namreč nacisti izpraznili romski tabor na območju taborišča Auschwitz Birkenau. Ta noč je v zgodovino zapisana kot Zigeunernacht – v eni noči so v plinskih celicah usmrtili približno 3000 Romov, ki so vedeli, da gredo v smrt. V obeh taboriščih Auschwitz Birkenau je umrlo 23.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav, tudi iz Slovenije, skupna številka se giblje okoli pol milijona.
Cilj je, da se vključuje mlajše – pripadnike romske skupnosti, pa tudi širše. Glavni cilj pa je ozavestiti širšo javnost in pripadnike romske skupnosti o tem, da se je romski genocid sploh zgodil. O tem tudi sam nisem vedel veliko, pa sem le zgodovinar po poklicu. – Žiga Štajnbaher iz mariborske organizacije EPEKA
Obisk katerega koli koncentracijskega taborišča v hipu strezni in pretrese, pravi Fatmir Bečiri, ki prvič sodeluje na tem dogodku.
Da so bili Romi tako maltretirani, tako preganjani … Ne morem se pomiriti!
Dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujejo v številnih državah, jutri se bodo s spominsko slovesnostjo na primer spomnili vseh pobitih Romov v hrvaškem taborišču Jasenovac.
403 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Projekt Poglej in ne pozabi na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih
Te dni v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem zaznamujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu zaznamovanja te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vzpenjajočega se populizma, rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k dejavnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
»Noben film, nobena knjiga, nobene slike ne morejo predstaviti tega, kar vidiš. Ta izjemna velikost in organiziranost kompleksa, v katerem se je izvajal ta masaker. Dobil sem občutek, da je to neka cena, ki jo je Evopa plačala vnaprej, za 70 let relativnega miru. Problem pa nastaja, ker izgubljamo direktni stik z ljudmi, ki so bili udeleženi v tem. Mi smo zares zadnja generacija, ki lahko poslušamo preživele iz Auschwitza.” – obiskovalec Sašo o Auschwitzu 2 (Birkenau)
Auschwitz, nekdaj koncentracijsko taborišče, danes muzej in spominsko znamenje, je od Krakova oddaljen približno 70 kilometrov. Lansko leto je muzej obiskalo skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi, letošnje številke kažejo, da bo obisk še večji.
Sprehod po hodniku enega od blokov razkrije nešteto fotografij internirancev, posnetih pred letom 1943 – datum prihoda v Auschwitz 1 in datum smrti fotografiranega si pogosto sledita v razmiku od treh do šestih mesecev. Tistih, ki so doživeli dve leti, je malo.
Vzeli so jim vse, lastnino in človečnost. Potem pa jih pod pretvezo dezinfekcije poslali v smrt, pove vodnik muzeja Auschwitz-Birkenau Ryszard Bjelski.
»Tu vidite proteze udov ljudi, ki so bili ubiti. Ko so trupla odstranili iz plinskih celic, so jim proteze vzeli in jih razdelili nemškim vojakom, ki so bili poškodovani v boju.«
Identifikaciji zapornikov, najprej s fotografiranjem, nato s tetoviranjem, umeščanju v skupine glede na “zločin”, prisilnemu deseturnemu delu na –15 stopinjah pozimi je pogosto sledila smrt. Če nisi bil ob prihodu v koncentracijsko taborišče poslan neposredno v krematorij.
Deportiranih je bilo najmanj milijon 300 tisoč ljudi dvajsetih različnih nacionalnosti – od tega so jih 900 tisoč ubili takoj ob prihodu v taborišče, 400 tisoč pa zaprli. Največ Judov iz Madžarske in Poljske.
Na tem svetu ne potrebujemo sovraštva. Pridite, poglejte in povejte drugim, kaj ste tu videli! – obiskovalca Mustafa in Diana iz Bosne in Hercegovine
Mladinska izmenjava Dikh he na bister – Poglej in ne pozabi, ki poteka v poljskem Krakovu, bo vrhunec dosegla v petek, 2. avgusta, ko bodo na spominski slovesnosti zaznamovali 75. obletnico genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.
2. avgusta 1944 so namreč nacisti izpraznili romski tabor na območju taborišča Auschwitz Birkenau. Ta noč je v zgodovino zapisana kot Zigeunernacht – v eni noči so v plinskih celicah usmrtili približno 3000 Romov, ki so vedeli, da gredo v smrt. V obeh taboriščih Auschwitz Birkenau je umrlo 23.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav, tudi iz Slovenije, skupna številka se giblje okoli pol milijona.
Cilj je, da se vključuje mlajše – pripadnike romske skupnosti, pa tudi širše. Glavni cilj pa je ozavestiti širšo javnost in pripadnike romske skupnosti o tem, da se je romski genocid sploh zgodil. O tem tudi sam nisem vedel veliko, pa sem le zgodovinar po poklicu. – Žiga Štajnbaher iz mariborske organizacije EPEKA
Obisk katerega koli koncentracijskega taborišča v hipu strezni in pretrese, pravi Fatmir Bečiri, ki prvič sodeluje na tem dogodku.
Da so bili Romi tako maltretirani, tako preganjani … Ne morem se pomiriti!
Dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujejo v številnih državah, jutri se bodo s spominsko slovesnostjo na primer spomnili vseh pobitih Romov v hrvaškem taborišču Jasenovac.
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
Ekipa Prvega se je v oddaji Prvi na obisku tokrat odpravila na dvorišče tehniških fakultet v središču Maribora. Tam namreč stoji prototipni superračunalnik imenovan Maister, ki je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev. Ti bodo podlaga za gradnjo superračunalniškega sistema, ki ga bodo poimenovali Vega. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu. V sredo ob 11h in 30 minut smo obiskali tvorce naših superračunalnikih sistemov in poiskali odgovore na vprašanja o tem, zakaj jih potrebujemo, kako nam lahko koristijo in kako vplivajo na naša življenja.
Osnovno šolo Jela Janežiča v Škofji Loki obiskuje 135 učencev s posebnimi potrebami, ki prihajajo iz Škofje Loke, Selške, Poljanske doline, Medvod in Vodic. Šola, kamor prihajajo učenci s posebnimi potrebami, je vključena tudi v nacionalni projekt Ekošola. Še posebej živahno pa je v učilnicah v prazničnem decembru. Vrstijo se prireditve, na katerih učenci sodelujejo in predstavljajo svoje izdelke. Prvi na obisku bo v prednovoletnem času odkrival njihovo ustvarjalnost ter prizadevanja učiteljev, ki spodbujajo učence s težavami pri različnih dejavnostih.
Mladinski dom Malči Beličeve opravlja javno službo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, po javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programih. Letos je praznoval 90-letnico obstoja. V domu lahko sprejmejo 77 otrok in danes je tam na obisku ekipa Prvega: tehnik Vjekoslav Miketz in novinarja Aleš Ogrin in Cirila Štuber.
V sodobnem svetu je velik problem starejših osamljenost, zato so dobrodošli centri, v katerih starejši združujejo prijetno s koristnim. V Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Ljubljani se lahko tako uporabniki učijo angleščino, telovadijo, dobijo brezplačne pravne nasvete, prisluhnejo zanimivim predavanjem, pletejo in klekljajo, predvsem pa se družijo z vrstniki in prostovoljci. Terenska ekipa Prvega bo ob 11.30 obiskala DCA na Gosposvetski, kjer so letos praznovali deset let delovanja.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Skrb za govorno kulturo ostaja najpomembnejša naloga Društva poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Čeprav je bil jezik najprej govorjen, je znanje o zborni izreki slovenskega jezika zelo šibko. Kakšen je položaj napovedovalcev danes in kakšno vlogo imajo napovedovalci pri ohranjanju kulture govora? Vse to bo Prvi preveril na dan slovesnosti, ko bosta podeljena priznanje Ane Mlakar in kristalni mikrofon 2019.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo razpoloženje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
Tudi pri nas so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po živilih, pridobljenih na tradicionalen način. Ena teh metod je proizvodnja senenega mleka in mesa, v katerem tudi kmetje vidijo novo podjetniško priložnost. Drugačna tehnologija sicer prinaša več stroškov in manjšo donosnost, vendar kaže, da so ljudje za kakovost pripravljeni plačati več. Kakšne so izkušnje s proizvodnjo in prodajo senenega mleka, bo terenska ekipa Prvega preverila na kmetiji Apat v Šoštanju.
Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni. Da muzej stoji v Metliki, ni naključje. Prav tam je bilo namreč pred natanko 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Kakšno je bilo gasilsko delo pred poldrugim stoletjem, kako se je gasilstvo razvijalo, kakšno je stanje na področju gasilstva danes in s kakšnimi izzivi se gasilska društva srečujejo, o tem bomo spregovorili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Pridružite se nam ob 11h in 30 minut.
Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?
Neveljaven email naslov