Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Projekt Poglej in ne pozabi na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih
Te dni v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem zaznamujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu zaznamovanja te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vzpenjajočega se populizma, rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k dejavnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
»Noben film, nobena knjiga, nobene slike ne morejo predstaviti tega, kar vidiš. Ta izjemna velikost in organiziranost kompleksa, v katerem se je izvajal ta masaker. Dobil sem občutek, da je to neka cena, ki jo je Evopa plačala vnaprej, za 70 let relativnega miru. Problem pa nastaja, ker izgubljamo direktni stik z ljudmi, ki so bili udeleženi v tem. Mi smo zares zadnja generacija, ki lahko poslušamo preživele iz Auschwitza.” – obiskovalec Sašo o Auschwitzu 2 (Birkenau)
Auschwitz, nekdaj koncentracijsko taborišče, danes muzej in spominsko znamenje, je od Krakova oddaljen približno 70 kilometrov. Lansko leto je muzej obiskalo skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi, letošnje številke kažejo, da bo obisk še večji.
Sprehod po hodniku enega od blokov razkrije nešteto fotografij internirancev, posnetih pred letom 1943 – datum prihoda v Auschwitz 1 in datum smrti fotografiranega si pogosto sledita v razmiku od treh do šestih mesecev. Tistih, ki so doživeli dve leti, je malo.
Vzeli so jim vse, lastnino in človečnost. Potem pa jih pod pretvezo dezinfekcije poslali v smrt, pove vodnik muzeja Auschwitz-Birkenau Ryszard Bjelski.
»Tu vidite proteze udov ljudi, ki so bili ubiti. Ko so trupla odstranili iz plinskih celic, so jim proteze vzeli in jih razdelili nemškim vojakom, ki so bili poškodovani v boju.«
Identifikaciji zapornikov, najprej s fotografiranjem, nato s tetoviranjem, umeščanju v skupine glede na “zločin”, prisilnemu deseturnemu delu na –15 stopinjah pozimi je pogosto sledila smrt. Če nisi bil ob prihodu v koncentracijsko taborišče poslan neposredno v krematorij.
Deportiranih je bilo najmanj milijon 300 tisoč ljudi dvajsetih različnih nacionalnosti – od tega so jih 900 tisoč ubili takoj ob prihodu v taborišče, 400 tisoč pa zaprli. Največ Judov iz Madžarske in Poljske.
Na tem svetu ne potrebujemo sovraštva. Pridite, poglejte in povejte drugim, kaj ste tu videli! – obiskovalca Mustafa in Diana iz Bosne in Hercegovine
Mladinska izmenjava Dikh he na bister – Poglej in ne pozabi, ki poteka v poljskem Krakovu, bo vrhunec dosegla v petek, 2. avgusta, ko bodo na spominski slovesnosti zaznamovali 75. obletnico genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.
2. avgusta 1944 so namreč nacisti izpraznili romski tabor na območju taborišča Auschwitz Birkenau. Ta noč je v zgodovino zapisana kot Zigeunernacht – v eni noči so v plinskih celicah usmrtili približno 3000 Romov, ki so vedeli, da gredo v smrt. V obeh taboriščih Auschwitz Birkenau je umrlo 23.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav, tudi iz Slovenije, skupna številka se giblje okoli pol milijona.
Cilj je, da se vključuje mlajše – pripadnike romske skupnosti, pa tudi širše. Glavni cilj pa je ozavestiti širšo javnost in pripadnike romske skupnosti o tem, da se je romski genocid sploh zgodil. O tem tudi sam nisem vedel veliko, pa sem le zgodovinar po poklicu. – Žiga Štajnbaher iz mariborske organizacije EPEKA
Obisk katerega koli koncentracijskega taborišča v hipu strezni in pretrese, pravi Fatmir Bečiri, ki prvič sodeluje na tem dogodku.
Da so bili Romi tako maltretirani, tako preganjani … Ne morem se pomiriti!
Dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujejo v številnih državah, jutri se bodo s spominsko slovesnostjo na primer spomnili vseh pobitih Romov v hrvaškem taborišču Jasenovac.
403 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Projekt Poglej in ne pozabi na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih
Te dni v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem zaznamujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu zaznamovanja te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vzpenjajočega se populizma, rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k dejavnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
»Noben film, nobena knjiga, nobene slike ne morejo predstaviti tega, kar vidiš. Ta izjemna velikost in organiziranost kompleksa, v katerem se je izvajal ta masaker. Dobil sem občutek, da je to neka cena, ki jo je Evopa plačala vnaprej, za 70 let relativnega miru. Problem pa nastaja, ker izgubljamo direktni stik z ljudmi, ki so bili udeleženi v tem. Mi smo zares zadnja generacija, ki lahko poslušamo preživele iz Auschwitza.” – obiskovalec Sašo o Auschwitzu 2 (Birkenau)
Auschwitz, nekdaj koncentracijsko taborišče, danes muzej in spominsko znamenje, je od Krakova oddaljen približno 70 kilometrov. Lansko leto je muzej obiskalo skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi, letošnje številke kažejo, da bo obisk še večji.
Sprehod po hodniku enega od blokov razkrije nešteto fotografij internirancev, posnetih pred letom 1943 – datum prihoda v Auschwitz 1 in datum smrti fotografiranega si pogosto sledita v razmiku od treh do šestih mesecev. Tistih, ki so doživeli dve leti, je malo.
Vzeli so jim vse, lastnino in človečnost. Potem pa jih pod pretvezo dezinfekcije poslali v smrt, pove vodnik muzeja Auschwitz-Birkenau Ryszard Bjelski.
»Tu vidite proteze udov ljudi, ki so bili ubiti. Ko so trupla odstranili iz plinskih celic, so jim proteze vzeli in jih razdelili nemškim vojakom, ki so bili poškodovani v boju.«
Identifikaciji zapornikov, najprej s fotografiranjem, nato s tetoviranjem, umeščanju v skupine glede na “zločin”, prisilnemu deseturnemu delu na –15 stopinjah pozimi je pogosto sledila smrt. Če nisi bil ob prihodu v koncentracijsko taborišče poslan neposredno v krematorij.
Deportiranih je bilo najmanj milijon 300 tisoč ljudi dvajsetih različnih nacionalnosti – od tega so jih 900 tisoč ubili takoj ob prihodu v taborišče, 400 tisoč pa zaprli. Največ Judov iz Madžarske in Poljske.
Na tem svetu ne potrebujemo sovraštva. Pridite, poglejte in povejte drugim, kaj ste tu videli! – obiskovalca Mustafa in Diana iz Bosne in Hercegovine
Mladinska izmenjava Dikh he na bister – Poglej in ne pozabi, ki poteka v poljskem Krakovu, bo vrhunec dosegla v petek, 2. avgusta, ko bodo na spominski slovesnosti zaznamovali 75. obletnico genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.
2. avgusta 1944 so namreč nacisti izpraznili romski tabor na območju taborišča Auschwitz Birkenau. Ta noč je v zgodovino zapisana kot Zigeunernacht – v eni noči so v plinskih celicah usmrtili približno 3000 Romov, ki so vedeli, da gredo v smrt. V obeh taboriščih Auschwitz Birkenau je umrlo 23.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav, tudi iz Slovenije, skupna številka se giblje okoli pol milijona.
Cilj je, da se vključuje mlajše – pripadnike romske skupnosti, pa tudi širše. Glavni cilj pa je ozavestiti širšo javnost in pripadnike romske skupnosti o tem, da se je romski genocid sploh zgodil. O tem tudi sam nisem vedel veliko, pa sem le zgodovinar po poklicu. – Žiga Štajnbaher iz mariborske organizacije EPEKA
Obisk katerega koli koncentracijskega taborišča v hipu strezni in pretrese, pravi Fatmir Bečiri, ki prvič sodeluje na tem dogodku.
Da so bili Romi tako maltretirani, tako preganjani … Ne morem se pomiriti!
Dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujejo v številnih državah, jutri se bodo s spominsko slovesnostjo na primer spomnili vseh pobitih Romov v hrvaškem taborišču Jasenovac.
Ekipa Prvega gre tokrat v vasico Rigonce, ki se je zapisala v slovensko zgodovino kot ena od ključnih vstopnih točk beguncev v Evropo v letu 2015. Časovno so se razmere spremenile, vendar migrantske poti ostajajo. Vaščani obmejnih krajev v Posavju na svojih dvoriščih še vedno srečujejo migrante. Kakšni ukrepi so bili sprejeti za obvladovanje razmer na terenu, kako sodelujejo slovenski in hrvaški obmejni policisti ter kako na migrante gledajo domačini? O vsem tem v oddaji Prvi na obisku.
V tokratni oddaji se odpravljamo na potovanje skozi šolski čas in zgodovino. Spoznali boste, kako so se šole v Dolenjskih Toplicah razvijale od svojih skromnih začetkov kot enorazrednice v 19. stoletju, do sodobne šole, ki prav letos praznuje 50-letnico. Pred slavnostno prireditvijo, ki bo jutri potekala na šolskem igrišču, sta se v to zdraviliško mesto odpravila tonski tehnik Vladimir Jovanović in novinar Rok Valenčič.
Občina Ljubno v Zgornji Savinjski dolini je bila ena od najbolj prizadetih občin v poplavah pred dobrima dvema mesecema. Tam so plazovi in povodenj popolnoma uničili ali pa močno poškodovali 10 hiš, zalita je bila tamkajšnja poslovna cona, med drugim podjetje KLS z 250. zaposlenimi. Veliko škode je tudi na cestni, komunalni in drugi infrastrukturi. Ribiški turizem, ki se je v zadnjem obdobju v tem delu države razcvetel je na tleh, poškodovana je tudi tamkajšnja skakalnica. A domačini ne sedijo križem rok, o tem kako se pobirajo na noge, kaj jim je uspelo že narediti in kaj so glavni izzivi, bo poizvedovala naša terenska ekipa.
Streljaj od središča Ljubljane, sredi hrupa vsakdanjega življenja, se skriva oaza ustvarjalnosti. To je Varstveno delovni center Tončke Hočevar, ki ta mesec obeležuje 55-letnico delovanja. Odraslim z motnjo v duševnem in telesnem razvoju pomaga najti poti k razvoju, samostojnosti in izražanju. Center skozi izobraževalne, terapevtske in umetniške programe ustvarja priložnosti za osebno rast posameznikov. V tokratni oddaji razkrivamo, kako programi centra spreminjajo življenja posameznikov s posebnimi potrebami.
V najstarejšem slovenskem mestu obeležujejo 130-letnico Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Gre za tretjo najstarejšo tovrstno ustanovo pri nas – za Ljubljano in Celjem - ki se med drugim ponaša s štirimi zbirkami nacionalnega pomena, pri čemer sta bili nedavno prenovljeni zbirki historičnih glasbil, letos pa še zbirka orožja na ptujskem gradu.
Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so tokrat namenjeni redkim dragocenim znanjem, spretnostim in poklicem. Te že vrsto let ohranjajo tudi številni rokodelci, znani mojstri in mojstrice, povezani v Rokodelski center Duo Škofja Loka. Pozabljene poklice, rokodelstvo in ročne spretnosti pa v Tednu kulturne dediščine spoznavajo tudi učenci in otroci v škofjeloških osnovnih šolah in vrtcih. Na Osnovni šoli Škofja Loka mesto učenci pri pouku odkrivajo kulturno dediščino, pozabljene obrti mesta, sodelujejo v delavnicah Loškega muzeja, urijo ročne spretnosti ter tako pomembno prispevajo k varovanju in ohranjanju kulturne in etnološke dediščine v lokalnem okolju.
Posledice uničujočih poplav ne čutijo le prebivalci, ki bodo, kot vse kaže, zimo preživeli zunaj poplavljenih domov. Čez noč je ugasnil tudi turizem in to po vsej Koroški, tudi v manj ali celo neogroženih delih regije. Tudi z obiskom turističnih znamenitosti prispevamo k okrevanju regije po poplavah, so povedale gostje današnjega terenskega studia na Prevaljah: Anja Vajde s koroške regionalne razvojne agencije, Nataša Lačen, nekdanja olimpijka in promotorka jeklenice Olimpline v Črni, Suzana Fajmut Šturcl, zdaj predstavnica Geoparka, prej pa dolgoletna direktorica Podzemlja Pece ter Martina Verčkovnik, predstavnica Koroških splavarjev.
Da časovni stroj zares obstaja, dokazuje Pika Nogavička, ki je te dni prevzela oblast v Velenju. Štiriintrideseti največji otroški festival v Sloveniji je spremenila v velik časovni stroj, kjer lahko na štirih prizoriščih potujemo od predvčerajšnjega do pojutrišnjega dne. Ob dopoldnevih Velenje polnijo šolarji iz različnih delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam in družinskemu ustvarjanju. Z vso to zasnovo Pikin festival ostaja vodilni festival kulturne vzgoje, zabave in družinskega druženja.
Slovenija je svetovno znana po tem, da dosega velike uspehe na športnih prizoriščih. Neverjetne rezultate v različnih športnih panogah dosega veliko izjemnih posameznikov, hkrati pa je eden izmed najmanjših narodov, ki se jim je uspelo uvrstiti na največja svetovna tekmovanja v vseh pomembnejših kolektivnih športih. Širina slovenske športne dediščine je na ogled tudi v Muzeju športa, ki pa kljub dvajsetletnemu obstoju še zmeraj nima svojih prostorov. V muzejskih zbirkah hranijo približno 12.000 predmetov, poleg njih pa imajo še bogato fototeko, dokumentarni oddelek in knjižnico. Tja se na obisk odpravlja tudi ekipa Prvega. Marko Rozman je med drugim preveril, kaj vse je na ogled javnosti in kako lahko pri trenutni kampanji prispevajo k bogatitvi muzejskih zbirk tudi državljanke in državljani.
Prvi gre tokrat na obisk v leto 1963! Takrat je namreč nastal prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec. Film je še vedno zelo priljubljen, poznajo ga vse generacije, nagrajen je bil tudi v tujini. Takrat približno desetletni Velemir Gjurin, Martin Mele in Blanka Kos so v filmu odigrali glavne Vandotove junake – Kekca, Rožleta in Mojco. Letos so se po mnogih letih spet srečali in pred sobotnim praznovanjem v Trenti so prišli na obisk v studio Prvega in z Andrejo Čokl delili svoje spomine na film.
Zdravniki so si že desetletja enotni: zdravljenje na Debelem rtiču združuje pozitivne vplive in zdravilne učinke morske vode, ugodnega in blažilnega mediteranskega podnebja in strokovne nege. Prvi je danes obiskal Zdravilišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, kjer že od leta 1956 z ustreznimi medicinskimi, terapevtskimi in športnimi kapacitetami pomagajo otrokom, mladostnikom, družinam in starejšim pri premagovanju številnih zdravstvenih težav. Kot del Rdečega križa spodbujajo ter širijo vrednote zdravja in zdravega življenja s praktičnimi programi varovanja in krepitve zdravja.
Slepi in slabovidni lahko poletni oddih preživijo tudi v Domu Mimi Breznik v Izoli. Dom se imenuje po dolgoletni predsednici Zveze društev slepih in slabovidnih Mariji Mimi Breznik, ki je pri 19. letih oslepela tudi sama. Plaža v Izoli je prilagojena za slepe in slabovidne, saj je pot do morja označena s taktilnimi oznakami, na oviro, denimo stopnico, opozarja živo rumena barva, kopalke in kopalce pa vedno spremlja glasba iz zvočnikov; tako namreč natanko vedo, koliko so oddaljeni od obale. Dom v Izoli je obdan z veliko drevesi in zelenja in je prava sprostitvena oaza za slepe in slabovidne.
Na vrhuncu poletne turistične sezone se bomo ustavili v Velenju, kjer ves teden gostijo ljubitelje metal glasbe z vsega sveta. Okoli pet tisoč obiskovalcev dnevno pričakujejo na festivalu, ki združuje različne generacije. Pa ne gre le za festival glasbe, pri Metaldays je v ospredju drugačen način preživljanja poletnih počitnic. Ob glasbi je v ospredju Slovenija kot turistična destinacija in lokalno okolje kot priložnost za raziskovanje. V parku Vista ob Velenjskem jezeru, ki velja za največji prireditveni prostor, sta Metka Pirc in Jernej Boc.
V sklopu tekmovalnih športov na poletnem olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru bo prvič v zgodovini tudi rolkanje. Drugo največje slovensko mesto je pred kratkim dobilo največji in najsodobnejši poligon za rolkanje v naši državi, ki ga odlikujejo edinstvene linije in možnosti za izvajanje trikov. Poligon bo obiskala oddaja Prvi na obisku in s predsednikom Slovenske rolkarske zveze in slovenskim reprezentantom v rolkanju predstavila ta šport, ki je od leta 2020 olimpijski. S projektantko bomo govorili tudi o tem, kakšna naloga je pravzaprav postavitev poligona za rolkanje, o katerem pravijo, da je Maribor postavil na svetovni rolkarski zemljevid. Nekaj besed bomo namenili še razstavi Skejtam, torej sem in premieri dokumentarnega filma o zgodovini rolkanja v Mariboru.
Več kot 50 študentov se je letos prijavilo na že 24. študentsko delovno brigado, ki je sicer največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru. V teh dneh ta poteka v Občini Muta, kjer so se študenti med drugim lotili odstranjevanja zapuščene lope, urejanja šolske poti in obrežja reke Bistrice, barvanja avtobusnih postajališč in obnove lesenih klopi, v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije pa tudi markiranja in urejanja planinskih poti v občini. Kakšni so delovni dnevi, kaj vse se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, dežjem, zabavo in jutranjim vstajanjem in kakšne vezi so se stkale med njimi, bodo povedali ekipi Prvega.
Prvi je obiskal poletni preživetveni tabor Laris za otroke na Blokah, kjer so otroci proti jutru doživeli neurje, ampak so jim že postavili nove šotore, ki so bili poškodovani. Otroci se na taboru spoznavajo z veščinami in tehnikami preživetja v naravi. Učijo se, kako bi preživeli v primeru naravnih katastrof ali električnega mrka, nabirajo zelišča in jih sušijo za čaje, opazujejo živali, izdelujejo pasti in pletejo vrvi, pa še bi lahko naštevali. S taborom so zelo zadovoljni, telefonov in računalniških igric ne pogrešajo.
Da znani slovenski pregovor »Kar se Janezek nauči, to Janez zna« res drži, dobro vedo tudi slovenski čebelarji, ki veliko energije vlagajo v predajanje svojega znanja podmladku. V Sloveniji na marsikateri osnovni šoli deluje čebelarski krožek. Ta teden pa bodo pri nas dokazovali svoje znanje tudi številni mladi čebelarji z vsega sveta, saj Čebelarska zveza Slovenije in občina Ivančna Gorica gostita 12. Mednarodno srečanje mladih čebelarjev. Na dogodku se bo pet dni družilo več kot 150 udeležencev iz 30 držav, ki tekmujejo v čebelarskih veščinah, ob tem pa pletejo poznanstva in vezi ter spoznavajo državo gostiteljico in sodelujoče države. Obiskala sta jih Vladimir Jovanović in Andreja Čokl.
Med ljubljanskimi hostli na številne turiste največji vtis naredi hostel Celica, ki popotnike sprejema že 20 let. Nekdanji zapor navdušuje z umetniško prenovljenimi celicami, prav vsaka je unikatna in ima svojo zgodbo. Prav tako se je v dvajsetih letih delovanja hostla spletlo veliko zgodb popotnikov z vsega sveta. Pomemben del ponudbe pa so tudi mnogi kulturni, glasbeni in izobraževalni dogodki. Prvih 20 let in prihodnost Celice raziskuje Prvi na obisku.
V tokratni oddaji odkrivamo bogato zgodovino gradu Rajhenburg, ki ga je dal v 12. stoletju pozidati salzburški nadškof Konrad. Grad, ki ponosno gospodari nad Brestanico, je stoletja upravljala družina Rajhenburških. Ta je dobila ime po besedi "Reichenburg", s katero so izvorno poimenovali grad, in pomeni "mogočni, vzvišeni, sijajni". Lastnica gradu - Mestna občina Krško - se je tej sijajni rodbini poklonila s stalno razstavo "Vitezi Rajhenburški", skozi katero odkrivamo 12 generacij družine in tudi takratno življenje v Posavju. Med vsemi Rajhenburškimi se je v zgodovino zapisal zlasti Rajnpreht I., ki je bil prvi vitez znamenitega cesarja Maximilijana I. Habsburškega. Velik pečat v grajski zgodovini so pustili tudi trapisti ali "mutci" kot so jim tudi rekli zaradi molka, ki jim ga je velevalo meniško življenje. Prvi na obisku se torej odpravlja k enemu najpomembnejših kulturnih spomenikov pri nas, med debele grajske zidove ter muzejske eksponate in fotografije, ki pričajo o življenju, običajih in umetnosti nekdanjih prebivalcev gradu Rajhenburg.
Ormož. Mesto, ki čas in prostor povezuje v prejo zgodovine, vinogradov, vina, kulinarike in razgledov z jeruzalemskih gričev. Vabimo vas na potovanje skozi Ormož, kjer se skrivnosti preteklosti prepletajo z izjemnostjo sedanjosti. Pridružite se nam na potovanju skozi zgodovino, okuse, vonje in lepote tega izjemnega kraja. Prepustite se Ormožu in srebrnim vijugam Drave in dovolite, da vas popelje v svet, kjer bodo spomini tkali nepozabne izkušnje.
Neveljaven email naslov
