Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Projekt Poglej in ne pozabi na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih
Te dni v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem zaznamujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu zaznamovanja te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vzpenjajočega se populizma, rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k dejavnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
»Noben film, nobena knjiga, nobene slike ne morejo predstaviti tega, kar vidiš. Ta izjemna velikost in organiziranost kompleksa, v katerem se je izvajal ta masaker. Dobil sem občutek, da je to neka cena, ki jo je Evopa plačala vnaprej, za 70 let relativnega miru. Problem pa nastaja, ker izgubljamo direktni stik z ljudmi, ki so bili udeleženi v tem. Mi smo zares zadnja generacija, ki lahko poslušamo preživele iz Auschwitza.” – obiskovalec Sašo o Auschwitzu 2 (Birkenau)
Auschwitz, nekdaj koncentracijsko taborišče, danes muzej in spominsko znamenje, je od Krakova oddaljen približno 70 kilometrov. Lansko leto je muzej obiskalo skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi, letošnje številke kažejo, da bo obisk še večji.
Sprehod po hodniku enega od blokov razkrije nešteto fotografij internirancev, posnetih pred letom 1943 – datum prihoda v Auschwitz 1 in datum smrti fotografiranega si pogosto sledita v razmiku od treh do šestih mesecev. Tistih, ki so doživeli dve leti, je malo.
Vzeli so jim vse, lastnino in človečnost. Potem pa jih pod pretvezo dezinfekcije poslali v smrt, pove vodnik muzeja Auschwitz-Birkenau Ryszard Bjelski.
»Tu vidite proteze udov ljudi, ki so bili ubiti. Ko so trupla odstranili iz plinskih celic, so jim proteze vzeli in jih razdelili nemškim vojakom, ki so bili poškodovani v boju.«
Identifikaciji zapornikov, najprej s fotografiranjem, nato s tetoviranjem, umeščanju v skupine glede na “zločin”, prisilnemu deseturnemu delu na –15 stopinjah pozimi je pogosto sledila smrt. Če nisi bil ob prihodu v koncentracijsko taborišče poslan neposredno v krematorij.
Deportiranih je bilo najmanj milijon 300 tisoč ljudi dvajsetih različnih nacionalnosti – od tega so jih 900 tisoč ubili takoj ob prihodu v taborišče, 400 tisoč pa zaprli. Največ Judov iz Madžarske in Poljske.
Na tem svetu ne potrebujemo sovraštva. Pridite, poglejte in povejte drugim, kaj ste tu videli! – obiskovalca Mustafa in Diana iz Bosne in Hercegovine
Mladinska izmenjava Dikh he na bister – Poglej in ne pozabi, ki poteka v poljskem Krakovu, bo vrhunec dosegla v petek, 2. avgusta, ko bodo na spominski slovesnosti zaznamovali 75. obletnico genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.
2. avgusta 1944 so namreč nacisti izpraznili romski tabor na območju taborišča Auschwitz Birkenau. Ta noč je v zgodovino zapisana kot Zigeunernacht – v eni noči so v plinskih celicah usmrtili približno 3000 Romov, ki so vedeli, da gredo v smrt. V obeh taboriščih Auschwitz Birkenau je umrlo 23.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav, tudi iz Slovenije, skupna številka se giblje okoli pol milijona.
Cilj je, da se vključuje mlajše – pripadnike romske skupnosti, pa tudi širše. Glavni cilj pa je ozavestiti širšo javnost in pripadnike romske skupnosti o tem, da se je romski genocid sploh zgodil. O tem tudi sam nisem vedel veliko, pa sem le zgodovinar po poklicu. – Žiga Štajnbaher iz mariborske organizacije EPEKA
Obisk katerega koli koncentracijskega taborišča v hipu strezni in pretrese, pravi Fatmir Bečiri, ki prvič sodeluje na tem dogodku.
Da so bili Romi tako maltretirani, tako preganjani … Ne morem se pomiriti!
Dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujejo v številnih državah, jutri se bodo s spominsko slovesnostjo na primer spomnili vseh pobitih Romov v hrvaškem taborišču Jasenovac.
403 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Projekt Poglej in ne pozabi na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih
Te dni v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem zaznamujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu zaznamovanja te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vzpenjajočega se populizma, rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k dejavnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
»Noben film, nobena knjiga, nobene slike ne morejo predstaviti tega, kar vidiš. Ta izjemna velikost in organiziranost kompleksa, v katerem se je izvajal ta masaker. Dobil sem občutek, da je to neka cena, ki jo je Evopa plačala vnaprej, za 70 let relativnega miru. Problem pa nastaja, ker izgubljamo direktni stik z ljudmi, ki so bili udeleženi v tem. Mi smo zares zadnja generacija, ki lahko poslušamo preživele iz Auschwitza.” – obiskovalec Sašo o Auschwitzu 2 (Birkenau)
Auschwitz, nekdaj koncentracijsko taborišče, danes muzej in spominsko znamenje, je od Krakova oddaljen približno 70 kilometrov. Lansko leto je muzej obiskalo skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi, letošnje številke kažejo, da bo obisk še večji.
Sprehod po hodniku enega od blokov razkrije nešteto fotografij internirancev, posnetih pred letom 1943 – datum prihoda v Auschwitz 1 in datum smrti fotografiranega si pogosto sledita v razmiku od treh do šestih mesecev. Tistih, ki so doživeli dve leti, je malo.
Vzeli so jim vse, lastnino in človečnost. Potem pa jih pod pretvezo dezinfekcije poslali v smrt, pove vodnik muzeja Auschwitz-Birkenau Ryszard Bjelski.
»Tu vidite proteze udov ljudi, ki so bili ubiti. Ko so trupla odstranili iz plinskih celic, so jim proteze vzeli in jih razdelili nemškim vojakom, ki so bili poškodovani v boju.«
Identifikaciji zapornikov, najprej s fotografiranjem, nato s tetoviranjem, umeščanju v skupine glede na “zločin”, prisilnemu deseturnemu delu na –15 stopinjah pozimi je pogosto sledila smrt. Če nisi bil ob prihodu v koncentracijsko taborišče poslan neposredno v krematorij.
Deportiranih je bilo najmanj milijon 300 tisoč ljudi dvajsetih različnih nacionalnosti – od tega so jih 900 tisoč ubili takoj ob prihodu v taborišče, 400 tisoč pa zaprli. Največ Judov iz Madžarske in Poljske.
Na tem svetu ne potrebujemo sovraštva. Pridite, poglejte in povejte drugim, kaj ste tu videli! – obiskovalca Mustafa in Diana iz Bosne in Hercegovine
Mladinska izmenjava Dikh he na bister – Poglej in ne pozabi, ki poteka v poljskem Krakovu, bo vrhunec dosegla v petek, 2. avgusta, ko bodo na spominski slovesnosti zaznamovali 75. obletnico genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.
2. avgusta 1944 so namreč nacisti izpraznili romski tabor na območju taborišča Auschwitz Birkenau. Ta noč je v zgodovino zapisana kot Zigeunernacht – v eni noči so v plinskih celicah usmrtili približno 3000 Romov, ki so vedeli, da gredo v smrt. V obeh taboriščih Auschwitz Birkenau je umrlo 23.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav, tudi iz Slovenije, skupna številka se giblje okoli pol milijona.
Cilj je, da se vključuje mlajše – pripadnike romske skupnosti, pa tudi širše. Glavni cilj pa je ozavestiti širšo javnost in pripadnike romske skupnosti o tem, da se je romski genocid sploh zgodil. O tem tudi sam nisem vedel veliko, pa sem le zgodovinar po poklicu. – Žiga Štajnbaher iz mariborske organizacije EPEKA
Obisk katerega koli koncentracijskega taborišča v hipu strezni in pretrese, pravi Fatmir Bečiri, ki prvič sodeluje na tem dogodku.
Da so bili Romi tako maltretirani, tako preganjani … Ne morem se pomiriti!
Dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujejo v številnih državah, jutri se bodo s spominsko slovesnostjo na primer spomnili vseh pobitih Romov v hrvaškem taborišču Jasenovac.
Na Placu v Ilirski Bistrici lahko doživimo slovensko mesto na vodi v pravem pomenu. Pod asfaltom teče reka Bistrica, osrednji trg pa je še zdaj pomembno zbirališče. Je priložnost za druženje tako domačinov kot obiskovalcev. Na ogled so meščanske hiše na vodi. Tam še zdaj stoji prva tovarna testenin na Kranjskem Pekatete. Odprl jo je Anton Žnideršič, nekdaj pomemben mož Ilirske Bistrice in to z dobičkom, ki ga je pridobil s premišljenim čebelarjenjem. Žnideršič je tudi izumil panj AŽ, ki je prilagojen našim razmeram in tudi najboljši dom slovenskim čebelam. S placa se bomo zato sprehodili tudi v lokalni čebelarski muzej in do slapa Sušec vse do največjega slovenskega plazu. O vsem tem z gosti Sandro Grudenič, Dejanom Iskro in Andrejem Bergočem.
V Sloveniji bo ta konec tedna potekal prvi Festival nabiralništva. V sobotnih delavnicah narave od Podsrede do Črne prsti in od Strunjana do Trzina bodo strokovnjaki, zeliščarji, nabiralci, tudi poznavalci gob širili znanje. Obenem pa bodo delavnice tudi priložnost za spoznavanje pravil nabiralniške etike, spodbujanje odgovornega odnosa do narave, okolja in ohranjane biodiverzitete. Nedelja pa bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani povezala predavanja in predstavitve, strokovnjake in obiskovalce, ki bodo spoznavali uporabne rastline, njihove pripravke in okušali divjo hrano.
Zapeljali smo se v lokomotivi edinega slovenskega avtovlaka, ki vozi med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči. Strojevodji Rudi Čufer in Marjan Mržek sta nas povabila v lokomotivo, kjer sta nam med potjo razkrila številne zanimivosti in turistične znamenitosti. Z več kot 40 tuneli in slikovito pokrajino množično privablja turiste. Bohinjsko železniško progo so zgradili pred več kot sto leti, kako se je ta zarezala v življenja ljudi v Baški grapi je pripovedoval lokalni vodnik Cvetko Zgaga.
V času hitrih podnebnih sprememb in ekstremnih sušnih obdobij so zelo pomembna mokrišča, ki shranjujejo in čistijo pitno vodo, uravnavajo temperaturne razlike in blažijo vplive podnebnih sprememb. Zato razveseljuje novica, da je Slovenija bogatejša za še eno zaščiteno območje, ki predstavlja edinstven primer gozda z mnogimi mokrišči. Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne obsega dele območij občin Domžale in Lukovica ter nudi življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Več o novem krajinskem parku v oddaji Prvi na obisku ob 11.30.
Letošnji načrt Ministrstva za naravne vire in prostor dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz populacije, ki naj bi štela približno 1100 primerkov. Zanimivo je, da v nekaterih zapisih iz preteklosti lahko najdemo podatek, da je idealno število medvedov celo 450, trenutna ciljna številka pa znaša 350 primerkov več, torej 800. Prvi se na obisk odpravlja samo nekaj kilometrov stran od Ljubljane, v Škofljico, kjer je življenje z medvedi v neposredni bližini nekaj povsem drugega od stereotipnih predstav o dobrodušnih kosmatincih, ki se človeku izogibajo in ne povzročajo nobene večje škode. S članoma Lovske družine Škofljica Mitjo Špindlerjem in Borutom Bitencem se bomo pogovarjali tudi o tem, ali drži, da mora lovec pred odstrelom oceniti, ali gre za pravega medveda ali ne.
Ena od posebnosti slovenske stavbne dediščine so čebelnjaki. Ekipa Prvega je obiskala čebelnjak Čebelarskega društva Domžale, ki ni le domovanje čebel, ampak tudi prostor za druženje, izobraževanje in izvajanje apiterapije. Zakaj je nastal, kako deluje in komu vse je namenjen domžalski apiterapevtski čebelnjak, boste slišali v oddaji Prvi na obisku ob 11.30.
Slovenska smučišča se po zimski že pripravljajo na poletno sezono, tudi na Kaninu, kjer pa je še vedno možna smuka. Na Kaninu imajo trenutno dva metra snega in če bo dopuščalo vreme, bodo naprave obratovale tudi med prvomajskimi prazniki. A prihodnost edinega visokogorskega smučišča je zelo negotova; decembra se izteče obratovalno dovoljenje za skoraj 50 let staro krožno-kabinsko žičnico in če država s posebnim zakonom za Kanin ne bo zagotovila sredstev za novo ter za zasneževalni sistem, protiplazovno zaščito in sodobno restavracijo, bo turizem na Bovškem in v Posočju začel ugašati.
Gora Peca je preluknjana kot švicarski sir. Več kot 1000 kilometrov rovov so izkopali pod mogočnim dvatisočakom, ki povezuje prebivalce na obeh straneh meje. Rudnik v Mežici še danes velja za enega največjih v Evropi. Po zaprtju rudnika so tam ustvarili eno ključnih turističnih atrakcij v okviru Geoparka Karavanke, ki praznuje 10-letnico delovanja. Pomeni pomemben korak pri povezovanju Korošcev na slovenski in avstrijski strani in dobri odnosi, ki so jih spletli, niso samoumevni. V Podzemlju Pece lahko med drugim doživimo popolno temo in tišino. Nekdanji rovi so danes prava pustolovščina. Obiskovalci rudarsko dediščino raziskujejo z nekdanjim rudniškim vlakom, kolesom ali kajakom. To pa je tudi kraj, kjer so našli dinozavre in ti burijo domišljijo, predvsem mlajših obiskovalcev.
Roman o koliščarjih Bobri je vrh pripovedništva pisatelja Janeza Jalna, ki se je s tem delom dobro usidral v slovensko literaturo in našel pot do mnogih bralcev. Ti lahko trilogijo na določen način podoživijo tudi v nedavno zgrajeni rekonstrukciji vasi, v kateri je predstavljeno življenje koliščarjev v tretjem tisočletju pr. n. š. Namen projekta je prikazati bogastvo, pestrost in pomen naravne in kulturne koliščarske dediščine na Ljubljanskem barju. Tako je nastal Morostig – Hiša narave in kolišč, kulturno-arheološki center z muzejem na prostem, ki karseda pristno zajema tri lokacije. Tja se na obisk odpravlja tudi Prvi, ki bo med drugim preveril, kaj vse je na ogled v koliščarski naselbini na jezeru, imenovani Na kolih.
Nekaj dni pred veliko nočjo se je ekipa Prvega na obisk odpravila na razstavo – jaslic! Nismo se zmotili v času, poleg božičnih namreč obstajajo tudi velikonočne oziroma pasijonske jaslice. Kakšen je njihov namen, kaj prikazujejo, kako nastajajo in kje so najbolj priljubljene, nam je pojasnil Matjaž Bitenc, ki jaslice izdeluje že več kot 20 let in čigar pasijonske jaslice si lahko v teh dneh ogledate v gradu Dvor v Preddvoru.
Nedaleč od Ljubljane, v Brinju pri Podgorici, stoji Reaktorski infrastrukturni center Inštituta Jožefa Stefana. Tam od leta 1966 domuje ameriški jedrski reaktor TRIGA, s katerim se je začel jedrski program pri nas. Danes je namenjen izobraževanju, raziskavam in izdelavi radioaktivnih izotopov, ki se uporabljajo denimo pri diagnostiki in zdravljenju. Ekipa Prvega se bo tja odpravila na obisk, da izve, kako izgleda takšen reaktor od blizu in kaj tam konkretno počnejo.
V Trbovljah je lani začel delovati Zasavski podjetniški inkubator, ki obstoječim in na novo nastalim prodornim podjetjem ter inovativnim posameznikom omogoča spodbudno okolje za nastanek novih inovativnih idej, hkrati pa skrbi, da imajo ta podjetja prostor, v katerem skrbijo za razvoj. Kako izpolnjuje te zastavljene cilje, je preverila terenska ekipa Prvega. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije."
Strma reber je serpentinast prelaz, ki je Osilniški dolini močno olajšal in skrajšal pot v zaledje. Gradnja, ki se je odvijala v začetku novega tisočletja, je pomenila pravi podvig, saj se cesta strmo vzpenja in vrh doseže na nadmorski višini 993 metrov. Največji naklon je 17%, povprečni pa 8,8%. Zgodbe ovinkov zelo dobro pozna domačinka Ankica Konečnik iz Ribjeka, ki je orisala razglede, ki jih odpira parkirišče na osmi serpentini in povedala, kaj ta cesta pomeni za kraje, kako so pešpoti utirali nekoč, kaj vse ponuja neokrnjena narava in kako se ime »medvedje ride« ali »medvedjega čreva« širi tudi po svetu. To je tudi priljubljena destinacija za ljubitelje športa in adrenalina, od spusta z rolkami, kjer udeleženci dosežejo tudi 65 km/h do kolesarskega podviga »Navkreber na Strmo reber«. David Marolt z Zavoda Kočevsko nam je povedal, da je med kolesarji, ki premagajo 720 metrov višinske razlike, najmlajši star devet let, najstarejši pa jih šteje že krepko čez šestdeset. In še to, 8,4km zahtevnega vzpona najhitrejši premagajo v dobrih 25 minutah! Med zgodbami je s sogovornikoma v Prvem na obisku vijugala Mojca Delač.
V Sloveniji živijo tri velike zveri, ki so v preteklosti zaradi posledic človeške dejavnosti utrpele drastično zmanjšanje v številu. V zadnjih desetletjih pa se je zaradi porasta številčnosti njihovega plena, povečanja gozdnih površin ter ugodne zakonodaje njihovo stanje izboljšalo, saj se je večina populacij znova stabilizirala ali pa se povečuje. Napredek je opazen tudi pri evrazijskem risu, ko v prav teh dneh zaznamujemo 50 let od prve naselitve risov v naši državi. V sklopu projekta Life Lynx danes rise spet doseljujejo v Slovenijo in na Hrvaško. Z vsemi temi podatki se obiskovalci seznanijo tudi v Centru o velikih zvereh Dina, ki s svojo vsebino obiskovalcu poda vpogled v skrivnostni svet medveda, volka in risa. Kaj vse je predstavljeno na razstavišču, bo preveril tudi Prvi, ki se v Pivko odpravlja na obisk.
Film velja za eno najbolj ustvarjalnih in prepričljivih umetnosti, saj lahko prikazuje tako resničnost kakor tudi fikcijo. Vse od začetka so ga predvajali predvsem v kinematografih. Klasične kinodvorane so pogosto spominjale na gledališke, moderni centri s sodobno opremo pa imajo lahko več dvoran različnih velikosti in predvajajo več filmskih projekcij hkrati. Leto 2023 v Ljubljani zaznamujejo kar tri za filmsko umetnost pomembne obletnice: stoletnica kina na Kolodvorski, dvajsetletnica artkina in petnajstletnica javnega zavoda Kinodvor. Kako jih praznujejo in koliko filmskih navdušencev ob razmahu spletnih platform za filme še hodi v kino, je preveril tudi Prvi.
Na območju Jelovice, zavarovanem območju Nature 2000, poteka skupen projekt JeloviZA, s katerim bi partnerji radi oblikovali skupen model upravljanja s sanacijo gozda. Tako bi prispevali k večji podnebni odpornosti Jelovice, kjer so gozdove v preteklosti prizadele številne ujme. Zato bodo z načrtovano sadnjo obnovili prizadete površine. Zavod za varstvo narave je že namestil števce prometa in obiskovalcev, popisali bodo vrste divjega petelina, gozdnega jereba in 3-prstega detla. V projektu, ki ga vodi Cipra, poleg šestih partnerjev sodelujejo tudi občine, lastniki gozdov, lovci in drugi. Z denarjem EGP ga sofinancirajo Islandija, Liechteinstein in Norveška. Sogovorniki: - Katarina Žakelj, Cipra Slovenija - Gašper Kleč, Razvojna agencija Sora Škofja Loka - Irena Mrak, Zavod za gozdove. območna enota Bled - Metod Rogelj, Zavod za varstvo narave, območna enota Kranj. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije."
Laufarija v Cerknem je pustni običaj, ki korenini v davni preteklosti, vendar se je skozi stoletja precej spreminjal, usihal in umiral, se znova obujal in aktualiziral. Čez nekaj dni, na debelo, pustno nedeljo, bo tam zasedala Cesarsko-kraljeva sodnija, ko se bo, kot je navada, za vse človeške neumnosti in pregrehe, slabe odločitve, obtožilo Pusta in se mu sodilo. Obsodba je napisana in bo prebrana v cerkljanskem narečju. Tudi v predpustnem času je v Cerknem zelo živahno, saj se po ulicah Cerknega že pojavljajo laufarji.
Na obisku na Ptuju bomo pozornost namenili kurentu, katerega lik in preobrazbo spremljamo že 6 desetletij. Kurentovanje je letos že 63. po vrsti, predstavljamo pa tudi eno od štirih nacionalnih zbirk tradicionalnih pustnih mask, ki si jo lahko ogledamo v pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Življenja si danes skorajda ne moremo predstavljati brez meritev. Z njimi se srečujemo tako rekoč na vsakem koraku: v trgovini, kuhinji, šolah, na fakultetah, pri zdravniku, v avtomobilu, na bencinskih črpalkah, na tehničnih pregledih, v gradbeništvu, industriji, kmetijstvu, pa tudi pri športnih dogodkih. Meritve so sestavni del našega vsakdanjika. Z meritvami, umerjanji in razvojem izdelkov za kontrolo materialov se pri nas že več kot 3 desetletja ukvarja družinsko podjetje Lotrič Meroslovje. Za slabe pol ure vas vabimo v svet meritev in presenečeni boste, kako uporabno je meroslovje.
Duša prleškega človeka je od nekdaj povezana z vinom in konji. Kdo ne pozna lokalnega vinskega posebneža šipona z Ljutomerskih goric in ljutomerskega kasača, tradicionalne slovenske konjske pasme, ki slovi po svoji hitrosti? Konje na tem območju vzrejajo že več stoletij, a letnica 1874 je bila v nečem prelomna. Takrat so namreč v Ljutomeru priredili kasaške dirke, ki živijo še danes. Osemkrat na leto jih pripravijo v mestu ob Ščavnici. Skozi 150-letno zgodovino konjereje in kasaštva se lahko sprehodite v muzeju ljutomerskega kasaškega kluba, ki je v stari klubski stavbi zaživel leta 2012. Dovolj razlogov za radijski obisk na ljutomerskem hipodromu. Z zanimivimi gosti bomo pokukali v muzej, kasaški hlev in se podučili o dirkah z amerikanci, kot so nekdaj rekli ljutomerskim kasačem.
Neveljaven email naslov
