Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Projekt Poglej in ne pozabi na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih
Te dni v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem zaznamujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu zaznamovanja te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vzpenjajočega se populizma, rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k dejavnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
»Noben film, nobena knjiga, nobene slike ne morejo predstaviti tega, kar vidiš. Ta izjemna velikost in organiziranost kompleksa, v katerem se je izvajal ta masaker. Dobil sem občutek, da je to neka cena, ki jo je Evopa plačala vnaprej, za 70 let relativnega miru. Problem pa nastaja, ker izgubljamo direktni stik z ljudmi, ki so bili udeleženi v tem. Mi smo zares zadnja generacija, ki lahko poslušamo preživele iz Auschwitza.” – obiskovalec Sašo o Auschwitzu 2 (Birkenau)
Auschwitz, nekdaj koncentracijsko taborišče, danes muzej in spominsko znamenje, je od Krakova oddaljen približno 70 kilometrov. Lansko leto je muzej obiskalo skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi, letošnje številke kažejo, da bo obisk še večji.
Sprehod po hodniku enega od blokov razkrije nešteto fotografij internirancev, posnetih pred letom 1943 – datum prihoda v Auschwitz 1 in datum smrti fotografiranega si pogosto sledita v razmiku od treh do šestih mesecev. Tistih, ki so doživeli dve leti, je malo.
Vzeli so jim vse, lastnino in človečnost. Potem pa jih pod pretvezo dezinfekcije poslali v smrt, pove vodnik muzeja Auschwitz-Birkenau Ryszard Bjelski.
»Tu vidite proteze udov ljudi, ki so bili ubiti. Ko so trupla odstranili iz plinskih celic, so jim proteze vzeli in jih razdelili nemškim vojakom, ki so bili poškodovani v boju.«
Identifikaciji zapornikov, najprej s fotografiranjem, nato s tetoviranjem, umeščanju v skupine glede na “zločin”, prisilnemu deseturnemu delu na –15 stopinjah pozimi je pogosto sledila smrt. Če nisi bil ob prihodu v koncentracijsko taborišče poslan neposredno v krematorij.
Deportiranih je bilo najmanj milijon 300 tisoč ljudi dvajsetih različnih nacionalnosti – od tega so jih 900 tisoč ubili takoj ob prihodu v taborišče, 400 tisoč pa zaprli. Največ Judov iz Madžarske in Poljske.
Na tem svetu ne potrebujemo sovraštva. Pridite, poglejte in povejte drugim, kaj ste tu videli! – obiskovalca Mustafa in Diana iz Bosne in Hercegovine
Mladinska izmenjava Dikh he na bister – Poglej in ne pozabi, ki poteka v poljskem Krakovu, bo vrhunec dosegla v petek, 2. avgusta, ko bodo na spominski slovesnosti zaznamovali 75. obletnico genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.
2. avgusta 1944 so namreč nacisti izpraznili romski tabor na območju taborišča Auschwitz Birkenau. Ta noč je v zgodovino zapisana kot Zigeunernacht – v eni noči so v plinskih celicah usmrtili približno 3000 Romov, ki so vedeli, da gredo v smrt. V obeh taboriščih Auschwitz Birkenau je umrlo 23.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav, tudi iz Slovenije, skupna številka se giblje okoli pol milijona.
Cilj je, da se vključuje mlajše – pripadnike romske skupnosti, pa tudi širše. Glavni cilj pa je ozavestiti širšo javnost in pripadnike romske skupnosti o tem, da se je romski genocid sploh zgodil. O tem tudi sam nisem vedel veliko, pa sem le zgodovinar po poklicu. – Žiga Štajnbaher iz mariborske organizacije EPEKA
Obisk katerega koli koncentracijskega taborišča v hipu strezni in pretrese, pravi Fatmir Bečiri, ki prvič sodeluje na tem dogodku.
Da so bili Romi tako maltretirani, tako preganjani … Ne morem se pomiriti!
Dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujejo v številnih državah, jutri se bodo s spominsko slovesnostjo na primer spomnili vseh pobitih Romov v hrvaškem taborišču Jasenovac.
403 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Projekt Poglej in ne pozabi na Poljsko pripeljal več kot 400 mladih
Te dni v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem zaznamujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu zaznamovanja te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vzpenjajočega se populizma, rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k dejavnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
»Noben film, nobena knjiga, nobene slike ne morejo predstaviti tega, kar vidiš. Ta izjemna velikost in organiziranost kompleksa, v katerem se je izvajal ta masaker. Dobil sem občutek, da je to neka cena, ki jo je Evopa plačala vnaprej, za 70 let relativnega miru. Problem pa nastaja, ker izgubljamo direktni stik z ljudmi, ki so bili udeleženi v tem. Mi smo zares zadnja generacija, ki lahko poslušamo preživele iz Auschwitza.” – obiskovalec Sašo o Auschwitzu 2 (Birkenau)
Auschwitz, nekdaj koncentracijsko taborišče, danes muzej in spominsko znamenje, je od Krakova oddaljen približno 70 kilometrov. Lansko leto je muzej obiskalo skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi, letošnje številke kažejo, da bo obisk še večji.
Sprehod po hodniku enega od blokov razkrije nešteto fotografij internirancev, posnetih pred letom 1943 – datum prihoda v Auschwitz 1 in datum smrti fotografiranega si pogosto sledita v razmiku od treh do šestih mesecev. Tistih, ki so doživeli dve leti, je malo.
Vzeli so jim vse, lastnino in človečnost. Potem pa jih pod pretvezo dezinfekcije poslali v smrt, pove vodnik muzeja Auschwitz-Birkenau Ryszard Bjelski.
»Tu vidite proteze udov ljudi, ki so bili ubiti. Ko so trupla odstranili iz plinskih celic, so jim proteze vzeli in jih razdelili nemškim vojakom, ki so bili poškodovani v boju.«
Identifikaciji zapornikov, najprej s fotografiranjem, nato s tetoviranjem, umeščanju v skupine glede na “zločin”, prisilnemu deseturnemu delu na –15 stopinjah pozimi je pogosto sledila smrt. Če nisi bil ob prihodu v koncentracijsko taborišče poslan neposredno v krematorij.
Deportiranih je bilo najmanj milijon 300 tisoč ljudi dvajsetih različnih nacionalnosti – od tega so jih 900 tisoč ubili takoj ob prihodu v taborišče, 400 tisoč pa zaprli. Največ Judov iz Madžarske in Poljske.
Na tem svetu ne potrebujemo sovraštva. Pridite, poglejte in povejte drugim, kaj ste tu videli! – obiskovalca Mustafa in Diana iz Bosne in Hercegovine
Mladinska izmenjava Dikh he na bister – Poglej in ne pozabi, ki poteka v poljskem Krakovu, bo vrhunec dosegla v petek, 2. avgusta, ko bodo na spominski slovesnosti zaznamovali 75. obletnico genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.
2. avgusta 1944 so namreč nacisti izpraznili romski tabor na območju taborišča Auschwitz Birkenau. Ta noč je v zgodovino zapisana kot Zigeunernacht – v eni noči so v plinskih celicah usmrtili približno 3000 Romov, ki so vedeli, da gredo v smrt. V obeh taboriščih Auschwitz Birkenau je umrlo 23.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav, tudi iz Slovenije, skupna številka se giblje okoli pol milijona.
Cilj je, da se vključuje mlajše – pripadnike romske skupnosti, pa tudi širše. Glavni cilj pa je ozavestiti širšo javnost in pripadnike romske skupnosti o tem, da se je romski genocid sploh zgodil. O tem tudi sam nisem vedel veliko, pa sem le zgodovinar po poklicu. – Žiga Štajnbaher iz mariborske organizacije EPEKA
Obisk katerega koli koncentracijskega taborišča v hipu strezni in pretrese, pravi Fatmir Bečiri, ki prvič sodeluje na tem dogodku.
Da so bili Romi tako maltretirani, tako preganjani … Ne morem se pomiriti!
Dan spomina na romske žrtve genocida zaznamujejo v številnih državah, jutri se bodo s spominsko slovesnostjo na primer spomnili vseh pobitih Romov v hrvaškem taborišču Jasenovac.
Leto 2021 je za slovensko muzealstvo pomembno leto. Pred 200 leti je namreč začel delovati Deželni muzej za Kranjsko, ki velja za začetek muzejske dejavnosti pri nas in iz katerega so sčasoma izšli Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Žal bodo praznovanja tega jubileja prilagojena trenutni situaciji, kakor že skoraj leto svoje delovanje prilagajajo tudi muzeji in galerije. A zaprta vrata teh institucij ne pomenijo, da se za njimi nič ne dogaja, nasprotno – zaposleni v muzejih so uporabili vsa svoja znanja, zamisli in domišljijo, da širši javnosti tudi v tem času približajo našo dediščino. Kako jim to uspeva v Slovenskem etnografskem muzeju, bo naša terenska ekipa preverila ob 11.30.
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.
Oddaja Prvi na obisku poslušalkam in poslušalcem že nekaj časa omogoča, da prek radijskih valov v njihove domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije in sicer vsako sredo ob 11.30. Veliko zanimivih prizorišč in ljudi smo spoznali v preteklih mesecih. Ustvarjalci oddaje so naredili izbor najzanimivejših vsebin, ki mu lahko prisluhnete v nadaljevanju. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V današnjem Prvem na obisku o tem, kako stanovalci Doma Malči Beličeve doživljajo epidemijo in kako bodo vstopili v novo leto.
Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vseh koncev Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Obiskali smo eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori.
Ljubljana je eno izmed tistih slovenskih mest, ki imajo kronične težave z onesnaženostjo zraka. Merilna postaja na križišču Tivolske in Vošnjakove ulice prepogosto izmeri presežek trdih delcev v zraku. Promet, kurišča in industrija so med glavnimi onesnaževalci ljubljanskega zraka. Kakšen zrak dihamo v Ljubljani, v katerih obdobjih je najbolj onesnažen? Kaj lahko še storimo za zmanjšanje onesnaženja zraka in kako na to vplivajo naravne danosti, sprašujemo Tanjo Koleša iz Agencije Republike Slovenije za okolje in Andreja Piltaverja iz oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana.
24. decembra 1995 je nastala prva spletna stran RTVSLO in se v 25 letih razvila v sodoben novičarski portal MMC RTV SLO. V MMC se srečajo vsaj tri različne medijske platforme, ponuja pa tudi možnost spremljanja RTV programov prek spleta, prenos nekaterih športnih dogodkov, podporo s podnaslavljanjem in tolmačenjem za gluhe in naglušne in še vedno tudi teletekst. MMC RTV SLO smo ob tej priložnosti povabili na obisk na Prvi program Radia Slovenija.
Ljubljanska tovarna sladkorja iz prve polovice 19. stoletja dobiva novo namembnost. Težko pričakovana prenova bo z napovedanim odprtjem jeseni 2021 prestolnici ponudila novo kulturno območje, Slovenijo pa uvrstila med vidnejše akterje na področju sodobne umetnosti v Evropi. Ljubljana upa, da bo ravno s projektom Galerije Cukrarna leta 2025 pridobila naziv evropske prestolnice kulture. V tokratni oddaji Prvi na obisku se bo ekipa Prvega z gosti ozrla v zgodovino Cukrarne, preverila, kakšen arhitekturni izziv pomeni prenova in kaj Ljubljana in Slovenija s tako obsežnim galerijskim prostorom pridobita.
Lončarjenje sodi med najstarejše domače obrti tako po svetu kot tudi pri nas. Tudi v Prekmurju je predstavljalo eno pomembnejših obrti in domačih dejavnosti. Lončarji so glino izkopavali iz bližnje okolice in si jo doma pripravili za uporabo na lončarskem vretenu. Po oblikovanju so izdelke previdno sušili, nato je sledilo žganje v stari kopasti peči. Žganje črne lončevine je bilo še posebej značilno za Filovce, kjer danes stoji edina lončarska vas v državi. Muzej na prostem predstavljata dva kulturna spomenika. Obiskala ga je tudi ekipa Prvega programa ter preverila, zakaj so glineni izdelki iz Filovcev črne barve ter kako lončarska delavnica Bojnec še vedno ohranja lončarsko obrt pri življenju.
Turistična zveza Slovenije je nacionalna turistična društvena organizacija, ki združuje kar 380 turističnih društev in zvez iz vse Slovenije. V društva so vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbijo za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. Kako je »korona leto« vplivalo na delo turističnih društev, katere so najbolj priljubljene in uspešne akcije Turistične zveze Slovenije ter kakšen je še njen namen.
V tokratni oddaji Prvi na obisku se bomo povezali z regionalnima radiema Maribor in Koper, ki delujeta pod okriljem javnega zavoda RTV Slovenija. Četudi primarno skrbita za regionalne radijske vsebine, sta močno povezana tudi z matičnim radiem v Ljubljani. Osvetlili bomo, kakšno je sodelovanje med posameznimi regionalnimi centri in matično hišo, spomnili pa se bomo tudi nekaterih poročanj in vsebin, ki jih brez razvejane mreže regionalnih postaj in dopisništev doma in v tujini ne bi mogli posredovati poslušalkam in poslušalcem.
Gibanje Kultura – Natura Slovenija skrbi za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine v naši državi in zamejstvu. Letos je že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, povezane z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine. Med prejemniki najdemo tudi Etnogalerijo Skrina, ki je v svojem tridesetletnem obdobju prehodila slikovito pot od galerije s slikami in skulpturami tako uveljavljenih umetnikov do razstavljanja predmetov iz etnološke dediščine in prikaza izdelovanja le-teh. Ekipa Prvega se bo sprehodila po sobanah Etnogalerije, ki je po mnenju številnih že pred časom postala uveljavljen družaben prostor, v katerem se umetniki, oblikovalci in izdelovalci srečujejo z obiskovalci in ljubitelji umetnosti ter slovenskega izročila.
V osrčju kočevskih gozdov, daleč od urbanih središč, povsem na samem se nahaja kmetija Rajhenav. Vas z enakim imenom, v kateri je nekoč živelo tudi do 250 kočevskih Nemcev, je bila med vojno, ko so Nemci odšli, požgana, danes pa jo naseljujeta le dva prebivalca, ki vodita daleč največjo kmetijo na Kočevskem. Na 160 ha, kar je za slovenske razmere nepredstavljivo, gojita več kot 200 glav živine. Kakšno je samotno kmečko življenje sredi kočevskih gozdov, kako kljubujeta snegu, s katerim v teh krajih narava ne skopari ter kako sobivata z divjimi živalmi in neukrotljivo kočevsko naravo, izvemo v oddaji Prvi na obisku. Rajhenav bosta obiskala Drago Balažič in Peter Močnik.
Vsako jesen Mozirski gaj napolnijo Bučmani. Tako so se poimenovali člani društva gojiteljev buč velikank in drugih rastlin. Med orjaškimi bučami se bo sprehodila tudi naša terenska ekipa in vam predstavila še nekaj drugih razlogov, zakaj je vredno obiskati mozirski park cvetja. Tam na svoj račun pridejo tudi ljubitelji tradicionalne kmečke arhitekture in ribiških podvigov. Obiskovalce pa pozdravijo največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi.
Prvi se tokrat odpravlja na obisk v kraj Ritoznoj. Gre za predel Slovenije, kjer ima vinogradništvo že zelo dolgo tradicijo. Sega namreč v čas, ko so ob vznožju Pohorja živeli Iliri. Te so okoli 400 let pr. n. št. začeli izpodrivati Kelti, za katere zapisi pravijo, da so tod gojili vinsko trto. Tudi v drugih stoletjih naše zgodovine se je dobro vedelo, da je vino nad Slovensko Bistrico eno najboljših na Štajerskem, zato so si z njim popestrili življenje na dunajskem dvoru, v Gradcu in Pragi. Nemogoče je spregledati kakovost in pozabiti na nekoč daleč naokoli znano vino ritoznojčan, ki prihaja prav iz tamkajšnjih vinogradov.
Ob Cesti v Mestni log v Ljubljani je začel obratovati srednješolski objekt, v katerem so svoj novi dom dobili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ki se šolajo za naravovarstvene tehnike. Nov večnamenski objekt je zgrajen skoraj povsem iz lesa in ne porablja skoraj nič energije. Namenjen je kot dodaten prostor za pouk, hkrati pa so njegove edinstvene lastnosti namenjene tudi praktičnemu delu. EkoHišo Bic Ljubljana bo obiskala ekipa Prvega in projekt, ki je prejel tudi arhitekturno nagrado, predstavila od zamisli do njegove realizacije. Bodite z nami v sredo ob 11.30.
Pred natanko 200 leti je gozdarski inženir češko-nemškega rodu, ki je takrat služboval na območju Krakovskega gozda, v Mršeči vasi na reki Krki začel razvijati enega svojih najpomembnejših izumov, ladijski vijak. A ta še zdaleč ni edini izum Josefa Ressla, ki se mu menda lahko zahvalimo tudi za iznajdbo brezsmradnega stranišča in še marsikaj. Da bi obudili življenje in delo tega vsestranskega izumitelja, letos v Občini Šentjernej poteka Resslovo leto. Ekipa Prvega se tako po Resslovih stopinjah na obisk odpravlja v Pleterje, kjer je vsestranski izumitelj prebival tri leta.
Za vse navdušence nad znanostjo in tehnologijo bo v prihodnjih dneh v Celju odprl vrata Tehnopark, prvi znanstveno-zabavni park v Sloveniji, namenjen promociji znanosti, tehnologije in inovativnosti. S 53-imi igralnimi postajami bodo obiskovalci lahko na zabaven način nadgradili svoje znanje fizike, kemije, biologije in matematike, ustvarjalci pa so jih prepletli tudi s krajevnimi posebnostmi. V vznemirljivi svet znanosti in tehnologije se bodo lahko obiskovalci podali na razstavi v prvem in drugem nadstropju Tehnoparka. Razstava, ki predstavlja eno od osrednjih vsebin v parku, je zasnovana v naslednjih tematskih sklopih: Človeško telo, zdravje in gibanje, Fizikalni, matematičnih in astronomski pojavi, Naravoslovje, Ekologija, energija in obnovljivi viri energije, Prihodnost – tehnologije in delovna mesta v prihodnost, Iluzije. V Tehnoparku lahko pričakujete še druga VR-doživetja in (zaenkrat) štirje roboti že čakajo na prve obiskovalce, da jih zabavajo in pokažejo, kaj vse zmorejo. Še več pa po 11.30 na Prvem!
Sezona obiranja jabolk se je že začela. Letos nekaj dni prej kot pretekla leta. Zato Prvi preverja razmere na terenu v sadovnjaku Resje v Mošnjah pri Radovljici na Gorenjskem.
Občina Šmarješke Toplice je vse bolj turistična. Ne le zaradi termalne vode, ki obiskovalcem predstavlja pomemben del bivanja, temveč tudi zaradi drugih naravnih danosti. V vinskih goricah Koglo in Vinji Vrh so idealne razmere za razvoj vinogradništva in rast vinske trte. Ker območje tradicionalno poraščajo trte, ki dajejo grozdje za dolenjskega posebneža – cviček, so se v občini odločili, da v središču Šmarjete postavijo izvir cvička, ki ga bodo oskrbovali lokalni vinogradniki.
Neveljaven email naslov
