Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
V kovinskopredelovalni verigi, katere del je tudi jeklarstvo, je zaposlen vsak deseti Slovenec
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to so produkti bogate jeklarske dediščine na Slovenskem, ki je na industrijsko pot stopila pred 150 leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje SIJ Acroni. Od preteklih do sedanjih in celo prihodnjih tokov “jeklene krvi” se lahko sprehodite v fužinarskem naselju Stara Sava, ki je del Gornjesavskega muzeja Jesenice, in je zaradi urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena kulturni spomenik državnega pomena.
Kustos Gornjesavskega muzeja Jesenice dr. Marko Mugerli: “Železarna ni predstavljala samo veliko industrijsko podjetje, ampak je prispevala tudi k razvoju športa, kulture in nenazadnje tudi zdravstva.”
Že samo imena ulic na Jesenicah povedo veliko o tem, kako sta železarstvo in jeklarstvo zaznamovala prostor in ljudi: Spodnji plavž, Kurilniška ulica, Cesta železarjev, Fužinska cesta, Industrijska ulica … Jesenice so močno prepletene in prežete z jeklarsko identiteto, meni tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
“Na Jesenicah imamo več kot 600 letno železarsko tradicijo, združitev fužin na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja pa je prinašala temelj za razvoj, inovacije in pospešitev industrije.”
V muzeju varujejo tehniško oziroma kulturno dediščino – ohranjajo spomine in predmete, v jeklarni pa skrbijo za sodobno proizvodnjo, ki se pospešeno razvija. Razvoj novih jekel v svetu poteka tako hitro, da 75 odstotkov vrst jekel, ki jih danes uporabljamo, pred dvajsetimi leti sploh še ni obstajalo. 150 let dolga tradicija po eni strani odraža trdoživost in po drugi strani nakopičene izkušnje, meni Branko Žerdoner, direktor SIJ Acroni.
“Danes verjetno ne bi našli panoge, ki ne bi bila povezana z jeklom. Vsa industrija, ki proizvaja kakršenkoli produkt – les, plastiko … – vse potrebuje orodje in v glavnem so vsa orodja še vedno jeklena.“
398 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
V kovinskopredelovalni verigi, katere del je tudi jeklarstvo, je zaposlen vsak deseti Slovenec
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to so produkti bogate jeklarske dediščine na Slovenskem, ki je na industrijsko pot stopila pred 150 leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje SIJ Acroni. Od preteklih do sedanjih in celo prihodnjih tokov “jeklene krvi” se lahko sprehodite v fužinarskem naselju Stara Sava, ki je del Gornjesavskega muzeja Jesenice, in je zaradi urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena kulturni spomenik državnega pomena.
Kustos Gornjesavskega muzeja Jesenice dr. Marko Mugerli: “Železarna ni predstavljala samo veliko industrijsko podjetje, ampak je prispevala tudi k razvoju športa, kulture in nenazadnje tudi zdravstva.”
Že samo imena ulic na Jesenicah povedo veliko o tem, kako sta železarstvo in jeklarstvo zaznamovala prostor in ljudi: Spodnji plavž, Kurilniška ulica, Cesta železarjev, Fužinska cesta, Industrijska ulica … Jesenice so močno prepletene in prežete z jeklarsko identiteto, meni tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
“Na Jesenicah imamo več kot 600 letno železarsko tradicijo, združitev fužin na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja pa je prinašala temelj za razvoj, inovacije in pospešitev industrije.”
V muzeju varujejo tehniško oziroma kulturno dediščino – ohranjajo spomine in predmete, v jeklarni pa skrbijo za sodobno proizvodnjo, ki se pospešeno razvija. Razvoj novih jekel v svetu poteka tako hitro, da 75 odstotkov vrst jekel, ki jih danes uporabljamo, pred dvajsetimi leti sploh še ni obstajalo. 150 let dolga tradicija po eni strani odraža trdoživost in po drugi strani nakopičene izkušnje, meni Branko Žerdoner, direktor SIJ Acroni.
“Danes verjetno ne bi našli panoge, ki ne bi bila povezana z jeklom. Vsa industrija, ki proizvaja kakršenkoli produkt – les, plastiko … – vse potrebuje orodje in v glavnem so vsa orodja še vedno jeklena.“
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Neveljaven email naslov