Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
V kovinskopredelovalni verigi, katere del je tudi jeklarstvo, je zaposlen vsak deseti Slovenec
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to so produkti bogate jeklarske dediščine na Slovenskem, ki je na industrijsko pot stopila pred 150 leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje SIJ Acroni. Od preteklih do sedanjih in celo prihodnjih tokov “jeklene krvi” se lahko sprehodite v fužinarskem naselju Stara Sava, ki je del Gornjesavskega muzeja Jesenice, in je zaradi urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena kulturni spomenik državnega pomena.
Kustos Gornjesavskega muzeja Jesenice dr. Marko Mugerli: “Železarna ni predstavljala samo veliko industrijsko podjetje, ampak je prispevala tudi k razvoju športa, kulture in nenazadnje tudi zdravstva.”
Že samo imena ulic na Jesenicah povedo veliko o tem, kako sta železarstvo in jeklarstvo zaznamovala prostor in ljudi: Spodnji plavž, Kurilniška ulica, Cesta železarjev, Fužinska cesta, Industrijska ulica … Jesenice so močno prepletene in prežete z jeklarsko identiteto, meni tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
“Na Jesenicah imamo več kot 600 letno železarsko tradicijo, združitev fužin na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja pa je prinašala temelj za razvoj, inovacije in pospešitev industrije.”
V muzeju varujejo tehniško oziroma kulturno dediščino – ohranjajo spomine in predmete, v jeklarni pa skrbijo za sodobno proizvodnjo, ki se pospešeno razvija. Razvoj novih jekel v svetu poteka tako hitro, da 75 odstotkov vrst jekel, ki jih danes uporabljamo, pred dvajsetimi leti sploh še ni obstajalo. 150 let dolga tradicija po eni strani odraža trdoživost in po drugi strani nakopičene izkušnje, meni Branko Žerdoner, direktor SIJ Acroni.
“Danes verjetno ne bi našli panoge, ki ne bi bila povezana z jeklom. Vsa industrija, ki proizvaja kakršenkoli produkt – les, plastiko … – vse potrebuje orodje in v glavnem so vsa orodja še vedno jeklena.“
408 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
V kovinskopredelovalni verigi, katere del je tudi jeklarstvo, je zaposlen vsak deseti Slovenec
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to so produkti bogate jeklarske dediščine na Slovenskem, ki je na industrijsko pot stopila pred 150 leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje SIJ Acroni. Od preteklih do sedanjih in celo prihodnjih tokov “jeklene krvi” se lahko sprehodite v fužinarskem naselju Stara Sava, ki je del Gornjesavskega muzeja Jesenice, in je zaradi urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena kulturni spomenik državnega pomena.
Kustos Gornjesavskega muzeja Jesenice dr. Marko Mugerli: “Železarna ni predstavljala samo veliko industrijsko podjetje, ampak je prispevala tudi k razvoju športa, kulture in nenazadnje tudi zdravstva.”
Že samo imena ulic na Jesenicah povedo veliko o tem, kako sta železarstvo in jeklarstvo zaznamovala prostor in ljudi: Spodnji plavž, Kurilniška ulica, Cesta železarjev, Fužinska cesta, Industrijska ulica … Jesenice so močno prepletene in prežete z jeklarsko identiteto, meni tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
“Na Jesenicah imamo več kot 600 letno železarsko tradicijo, združitev fužin na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja pa je prinašala temelj za razvoj, inovacije in pospešitev industrije.”
V muzeju varujejo tehniško oziroma kulturno dediščino – ohranjajo spomine in predmete, v jeklarni pa skrbijo za sodobno proizvodnjo, ki se pospešeno razvija. Razvoj novih jekel v svetu poteka tako hitro, da 75 odstotkov vrst jekel, ki jih danes uporabljamo, pred dvajsetimi leti sploh še ni obstajalo. 150 let dolga tradicija po eni strani odraža trdoživost in po drugi strani nakopičene izkušnje, meni Branko Žerdoner, direktor SIJ Acroni.
“Danes verjetno ne bi našli panoge, ki ne bi bila povezana z jeklom. Vsa industrija, ki proizvaja kakršenkoli produkt – les, plastiko … – vse potrebuje orodje in v glavnem so vsa orodja še vedno jeklena.“
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.
Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!
Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov