Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V objemu jekla na Jesenicah že sto petdeset let

09.10.2019

Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.

V kovinskopredelovalni verigi, katere del je tudi jeklarstvo, je zaposlen vsak deseti Slovenec

Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to so produkti bogate jeklarske dediščine na Slovenskem, ki je na industrijsko pot stopila pred 150 leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje SIJ Acroni. Od preteklih do sedanjih in celo prihodnjih tokov “jeklene krvi” se lahko sprehodite v fužinarskem naselju Stara Sava, ki je del Gornjesavskega muzeja Jesenice, in je zaradi  urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena kulturni spomenik državnega pomena.

Kustos Gornjesavskega muzeja Jesenice dr. Marko Mugerli: “Železarna ni predstavljala samo veliko industrijsko podjetje, ampak je prispevala tudi k razvoju športa, kulture in nenazadnje tudi zdravstva.”

Že samo imena ulic na Jesenicah povedo veliko o tem, kako sta železarstvo in jeklarstvo zaznamovala prostor in ljudi: Spodnji plavž, Kurilniška ulica, Cesta železarjev, Fužinska cesta, Industrijska ulica … Jesenice so močno prepletene in prežete z jeklarsko identiteto, meni tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.

“Na Jesenicah imamo več kot 600 letno železarsko tradicijo, združitev fužin na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja pa je prinašala temelj za razvoj, inovacije in pospešitev industrije.”

V muzeju varujejo tehniško oziroma kulturno dediščino – ohranjajo spomine in predmete, v jeklarni pa skrbijo za sodobno proizvodnjo, ki se pospešeno razvija. Razvoj novih jekel v svetu poteka tako hitro, da 75 odstotkov vrst jekel, ki jih danes uporabljamo, pred dvajsetimi leti sploh še ni obstajalo. 150 let dolga tradicija po eni strani odraža trdoživost in po drugi strani nakopičene izkušnje, meni Branko Žerdoner, direktor SIJ Acroni. 

Danes verjetno ne bi našli panoge, ki ne bi bila povezana z jeklom. Vsa industrija, ki proizvaja kakršenkoli produkt – les, plastiko … – vse potrebuje orodje in v glavnem so vsa orodja še vedno jeklena.


Prvi na obisku

398 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

V objemu jekla na Jesenicah že sto petdeset let

09.10.2019

Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.

V kovinskopredelovalni verigi, katere del je tudi jeklarstvo, je zaposlen vsak deseti Slovenec

Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to so produkti bogate jeklarske dediščine na Slovenskem, ki je na industrijsko pot stopila pred 150 leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje SIJ Acroni. Od preteklih do sedanjih in celo prihodnjih tokov “jeklene krvi” se lahko sprehodite v fužinarskem naselju Stara Sava, ki je del Gornjesavskega muzeja Jesenice, in je zaradi  urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena kulturni spomenik državnega pomena.

Kustos Gornjesavskega muzeja Jesenice dr. Marko Mugerli: “Železarna ni predstavljala samo veliko industrijsko podjetje, ampak je prispevala tudi k razvoju športa, kulture in nenazadnje tudi zdravstva.”

Že samo imena ulic na Jesenicah povedo veliko o tem, kako sta železarstvo in jeklarstvo zaznamovala prostor in ljudi: Spodnji plavž, Kurilniška ulica, Cesta železarjev, Fužinska cesta, Industrijska ulica … Jesenice so močno prepletene in prežete z jeklarsko identiteto, meni tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.

“Na Jesenicah imamo več kot 600 letno železarsko tradicijo, združitev fužin na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja pa je prinašala temelj za razvoj, inovacije in pospešitev industrije.”

V muzeju varujejo tehniško oziroma kulturno dediščino – ohranjajo spomine in predmete, v jeklarni pa skrbijo za sodobno proizvodnjo, ki se pospešeno razvija. Razvoj novih jekel v svetu poteka tako hitro, da 75 odstotkov vrst jekel, ki jih danes uporabljamo, pred dvajsetimi leti sploh še ni obstajalo. 150 let dolga tradicija po eni strani odraža trdoživost in po drugi strani nakopičene izkušnje, meni Branko Žerdoner, direktor SIJ Acroni. 

Danes verjetno ne bi našli panoge, ki ne bi bila povezana z jeklom. Vsa industrija, ki proizvaja kakršenkoli produkt – les, plastiko … – vse potrebuje orodje in v glavnem so vsa orodja še vedno jeklena.


13.07.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


06.07.2017

Letovanje otrok na Debelem rtiču

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


29.06.2017

Arheološko najdišče Novo mesto

Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!


22.06.2017

Konec pouka - vzdušje na Osnovni šoli Antona Ukmarja Koper tik pred začetkom počitnic

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


15.06.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


08.06.2017

Praznik češenj v Goriških Brdih

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


01.06.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


25.05.2017

Sirarske poti po Posočju

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


18.05.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


11.05.2017

Prvi na obisku

Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.


04.05.2017

Polžja farma

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


13.04.2017

Festival velikonočne slovenske potice, Otočec

V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!


06.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


23.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


16.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


09.03.2017

Rastlinska genska banka

Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.


02.03.2017

Društvo marionetno gledališče Jurček v Hrastniku

Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.


Stran 18 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov