Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
V mrežo Zeleni zabojček je vključenih že okoli 70 slovenskih ekoloških kmetov
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat tedensko dostavljajo svežo zelenjavo in sadje 70 slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako je nastala sprva le iniciativa, zdaj pa že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, lahko slišitev oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, kamor segajo začetki, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
Soustanovitelja Zelenega zabojčka sta Alexandra Waldman in Gregor Hribar, ki sta se dotlej ukvarjala z energetsko učinkovitostjo. Alexandra je prišla v Slovenijo iz Berlina, kjer je že bila naročnica podobnega zelenega zabojčka, v Sloveniji pa je to storitev pogrešala.
Zelenemu zabojčku je šlo najbolje pred kakšnimi petimi leti, ko so samo ob četrtkih razvozili 350 zabojčkov in so si lahko privoščili tudi graditev hladilnice za zelenjavo in sadje. Danes, ko ves teden ne razvozijo več kot 300 zabojčkov, so na pozitivni ničli, kar je malce premalo, zato so veseli, da so uspeli na razpisu za projekte, ki krajšajo pot pridelkov od njive do porabnika.
Zelo smo veseli, da je država ugotovila, da je treba imeti kmete blizu.
Na vprašanje, ali ekološke pridelke dostavljajo tudi šolam in vrtcem, je Gregor Hribar odgovoril: “Zdaj bom dal eno tako dolgo tišino … s šolami in vrtci smo leta 2014 zelo intenzivno, a ugotavljam, da je staršev v šolah in vrtcih precej vseeno za to, kakšno hrano jedo otroci.”
Dokler bomo posamezniki rekli, da je pomembneje voziti boljši avto kot pa jesti boljšo hrano, se ne bo nič bistveno spremenilo.
V Nemčiji je še zlasti na zahodu (Freiburg) lažje priti do ekoloških pridelkov kot v Sloveniji, ima pa Slovenija to prednost, da nima industrijskih ekoloških kmetij, odgovarja Alekxandra Waldman na vprašanje o primerjavi dostopnosti do ekoloških pridelkov v Nemčiji in Sloveniji.
Silva Studen je ena izmed začetnic pridelovanja ekološke hrane pri nas. Začetki so bili zelo težki, saj so se ljudje norčevali iz takšnih čudakov in trdili, da ni nobene razlike med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki, pa tudi, da je ekološko kmetovati nemogoče – torej da skrivajo uporabo umetnih gnojil in pesticidov.
Ekološko pridelana solata raste 6 tednov, konvencionalno pridelana pa 23 dni. Konvencionalno pridelana seveda vsebuje več vode in zato ni tako okusna in prej propade. Naša zelenjava se mora bolj potruditi, da zraste, saj ne dodajamo raznih pospeševalcev rasti niti ne namakamo.
400 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
V mrežo Zeleni zabojček je vključenih že okoli 70 slovenskih ekoloških kmetov
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat tedensko dostavljajo svežo zelenjavo in sadje 70 slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako je nastala sprva le iniciativa, zdaj pa že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, lahko slišitev oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, kamor segajo začetki, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
Soustanovitelja Zelenega zabojčka sta Alexandra Waldman in Gregor Hribar, ki sta se dotlej ukvarjala z energetsko učinkovitostjo. Alexandra je prišla v Slovenijo iz Berlina, kjer je že bila naročnica podobnega zelenega zabojčka, v Sloveniji pa je to storitev pogrešala.
Zelenemu zabojčku je šlo najbolje pred kakšnimi petimi leti, ko so samo ob četrtkih razvozili 350 zabojčkov in so si lahko privoščili tudi graditev hladilnice za zelenjavo in sadje. Danes, ko ves teden ne razvozijo več kot 300 zabojčkov, so na pozitivni ničli, kar je malce premalo, zato so veseli, da so uspeli na razpisu za projekte, ki krajšajo pot pridelkov od njive do porabnika.
Zelo smo veseli, da je država ugotovila, da je treba imeti kmete blizu.
Na vprašanje, ali ekološke pridelke dostavljajo tudi šolam in vrtcem, je Gregor Hribar odgovoril: “Zdaj bom dal eno tako dolgo tišino … s šolami in vrtci smo leta 2014 zelo intenzivno, a ugotavljam, da je staršev v šolah in vrtcih precej vseeno za to, kakšno hrano jedo otroci.”
Dokler bomo posamezniki rekli, da je pomembneje voziti boljši avto kot pa jesti boljšo hrano, se ne bo nič bistveno spremenilo.
V Nemčiji je še zlasti na zahodu (Freiburg) lažje priti do ekoloških pridelkov kot v Sloveniji, ima pa Slovenija to prednost, da nima industrijskih ekoloških kmetij, odgovarja Alekxandra Waldman na vprašanje o primerjavi dostopnosti do ekoloških pridelkov v Nemčiji in Sloveniji.
Silva Studen je ena izmed začetnic pridelovanja ekološke hrane pri nas. Začetki so bili zelo težki, saj so se ljudje norčevali iz takšnih čudakov in trdili, da ni nobene razlike med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki, pa tudi, da je ekološko kmetovati nemogoče – torej da skrivajo uporabo umetnih gnojil in pesticidov.
Ekološko pridelana solata raste 6 tednov, konvencionalno pridelana pa 23 dni. Konvencionalno pridelana seveda vsebuje več vode in zato ni tako okusna in prej propade. Naša zelenjava se mora bolj potruditi, da zraste, saj ne dodajamo raznih pospeševalcev rasti niti ne namakamo.
V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...
Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta pove veliko in daje še več iztočnic, da bo Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal ter svetovalko za partnerske odnose. Ob 11.30 iz zavetja radijskega doma - iz studia Prvega.
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov