Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zeleni zabojček

15.01.2020

Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.

V mrežo Zeleni zabojček je vključenih že okoli 70 slovenskih ekoloških kmetov

Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat tedensko dostavljajo svežo zelenjavo in sadje 70 slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako je nastala sprva le iniciativa, zdaj pa že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, lahko slišitev  oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, kamor segajo začetki, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.

Soustanovitelja Zelenega zabojčka sta Alexandra Waldman in Gregor Hribar, ki sta se dotlej ukvarjala z energetsko učinkovitostjo. Alexandra je prišla v Slovenijo iz Berlina, kjer je že bila naročnica podobnega zelenega zabojčka, v Sloveniji pa je to storitev pogrešala.

Zelenemu zabojčku je šlo najbolje pred kakšnimi petimi leti, ko so samo ob četrtkih razvozili 350 zabojčkov in so si lahko privoščili tudi graditev hladilnice za zelenjavo in sadje. Danes, ko ves teden ne razvozijo več kot 300 zabojčkov, so na pozitivni ničli, kar je malce premalo, zato so veseli, da so uspeli na razpisu za projekte, ki krajšajo pot pridelkov od njive do porabnika.

Zelo smo veseli, da je država ugotovila, da je treba imeti kmete blizu.

Na vprašanje, ali ekološke pridelke dostavljajo tudi šolam in vrtcem, je Gregor Hribar odgovoril: “Zdaj bom dal eno tako dolgo tišino … s šolami in vrtci smo leta 2014 zelo intenzivno, a ugotavljam, da je staršev v šolah in vrtcih precej vseeno za to, kakšno hrano jedo otroci.”

Dokler bomo posamezniki rekli, da je pomembneje voziti boljši avto kot pa jesti boljšo hrano, se ne bo nič bistveno spremenilo.

V Nemčiji je še zlasti na zahodu (Freiburg) lažje priti do ekoloških pridelkov kot v Sloveniji, ima pa Slovenija to prednost, da nima industrijskih ekoloških kmetij, odgovarja Alekxandra Waldman na vprašanje o primerjavi dostopnosti do ekoloških pridelkov v Nemčiji in Sloveniji.

Silva Studen je ena izmed začetnic pridelovanja ekološke hrane pri nas. Začetki so bili zelo težki, saj so se ljudje norčevali iz takšnih čudakov in trdili, da ni nobene razlike med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki, pa tudi, da je ekološko kmetovati nemogoče – torej da skrivajo uporabo umetnih gnojil in pesticidov.

Ekološko pridelana solata raste 6 tednov, konvencionalno pridelana pa 23 dni. Konvencionalno pridelana seveda vsebuje več vode in zato ni tako okusna in prej propade. Naša zelenjava se mora bolj potruditi, da zraste, saj ne dodajamo raznih pospeševalcev rasti niti ne namakamo.

 

 

 

 


Prvi na obisku

409 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Zeleni zabojček

15.01.2020

Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.

V mrežo Zeleni zabojček je vključenih že okoli 70 slovenskih ekoloških kmetov

Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat tedensko dostavljajo svežo zelenjavo in sadje 70 slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako je nastala sprva le iniciativa, zdaj pa že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, lahko slišitev  oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, kamor segajo začetki, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.

Soustanovitelja Zelenega zabojčka sta Alexandra Waldman in Gregor Hribar, ki sta se dotlej ukvarjala z energetsko učinkovitostjo. Alexandra je prišla v Slovenijo iz Berlina, kjer je že bila naročnica podobnega zelenega zabojčka, v Sloveniji pa je to storitev pogrešala.

Zelenemu zabojčku je šlo najbolje pred kakšnimi petimi leti, ko so samo ob četrtkih razvozili 350 zabojčkov in so si lahko privoščili tudi graditev hladilnice za zelenjavo in sadje. Danes, ko ves teden ne razvozijo več kot 300 zabojčkov, so na pozitivni ničli, kar je malce premalo, zato so veseli, da so uspeli na razpisu za projekte, ki krajšajo pot pridelkov od njive do porabnika.

Zelo smo veseli, da je država ugotovila, da je treba imeti kmete blizu.

Na vprašanje, ali ekološke pridelke dostavljajo tudi šolam in vrtcem, je Gregor Hribar odgovoril: “Zdaj bom dal eno tako dolgo tišino … s šolami in vrtci smo leta 2014 zelo intenzivno, a ugotavljam, da je staršev v šolah in vrtcih precej vseeno za to, kakšno hrano jedo otroci.”

Dokler bomo posamezniki rekli, da je pomembneje voziti boljši avto kot pa jesti boljšo hrano, se ne bo nič bistveno spremenilo.

V Nemčiji je še zlasti na zahodu (Freiburg) lažje priti do ekoloških pridelkov kot v Sloveniji, ima pa Slovenija to prednost, da nima industrijskih ekoloških kmetij, odgovarja Alekxandra Waldman na vprašanje o primerjavi dostopnosti do ekoloških pridelkov v Nemčiji in Sloveniji.

Silva Studen je ena izmed začetnic pridelovanja ekološke hrane pri nas. Začetki so bili zelo težki, saj so se ljudje norčevali iz takšnih čudakov in trdili, da ni nobene razlike med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki, pa tudi, da je ekološko kmetovati nemogoče – torej da skrivajo uporabo umetnih gnojil in pesticidov.

Ekološko pridelana solata raste 6 tednov, konvencionalno pridelana pa 23 dni. Konvencionalno pridelana seveda vsebuje več vode in zato ni tako okusna in prej propade. Naša zelenjava se mora bolj potruditi, da zraste, saj ne dodajamo raznih pospeševalcev rasti niti ne namakamo.

 

 

 

 


11.05.2017

Prvi na obisku

Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.


04.05.2017

Polžja farma

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


13.04.2017

Festival velikonočne slovenske potice, Otočec

V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!


06.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


23.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


16.03.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


09.03.2017

Rastlinska genska banka

Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.


02.03.2017

Društvo marionetno gledališče Jurček v Hrastniku

Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.


23.02.2017

Škoromatija v Podgradu

Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.


16.02.2017

Solkanski radič

“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.


09.02.2017

Podzemlje Ljubljane

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.02.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


26.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.01.2017

Zavod za blagovne rezerve

Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.


12.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


05.01.2017

Plečnikova hiša

7. januarja bo minilo 60. let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 23. januarja pa 145 let od njegovega rojstva. Leto 2017 je zato razglašeno za Plečnikovo leto. V spomin na mojstra, ki je svoje sledove pustil v treh evropskih prestolnicah: na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, bodo številne kulturne ustanove priredile posebne dogodke. Terenska ekipa Prvega se zato odpravlja v Trnovo, v prenovljeno Plečnikovo hišo, ki ponuja bogat vpogled v življenje mojstra arhitekture. Pobliže bomo spoznali Plečnikove vsakodnevne asketske navade, njegove skrivnostne platonske ljubezenske zveze in perfekcionizem, ki je oblikoval vsa njegova dela. Ob 11:30 na Prvem!


29.12.2016

Komuna v Novi Gorici

Prvi danes odhaja na obisk v novogoriško skupnost Srečanje, ki že 20 let skrbi za komune po Sloveniji. Te, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niso sanatoriji. V komunah se odvisniki učijo, kako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in se pripravljajo na življenje brez droge. S strokovnimi delavci, prostovoljci in uporabniki komune se bosta pogovarjala Peter Močnik in Darja Pograjc, obisk pa bomo popestrili z bluesom. Vabljeni v našo družbo v četrtek po enajsti!


Stran 19 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov