Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
V mrežo Zeleni zabojček je vključenih že okoli 70 slovenskih ekoloških kmetov
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat tedensko dostavljajo svežo zelenjavo in sadje 70 slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako je nastala sprva le iniciativa, zdaj pa že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, lahko slišitev oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, kamor segajo začetki, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
Soustanovitelja Zelenega zabojčka sta Alexandra Waldman in Gregor Hribar, ki sta se dotlej ukvarjala z energetsko učinkovitostjo. Alexandra je prišla v Slovenijo iz Berlina, kjer je že bila naročnica podobnega zelenega zabojčka, v Sloveniji pa je to storitev pogrešala.
Zelenemu zabojčku je šlo najbolje pred kakšnimi petimi leti, ko so samo ob četrtkih razvozili 350 zabojčkov in so si lahko privoščili tudi graditev hladilnice za zelenjavo in sadje. Danes, ko ves teden ne razvozijo več kot 300 zabojčkov, so na pozitivni ničli, kar je malce premalo, zato so veseli, da so uspeli na razpisu za projekte, ki krajšajo pot pridelkov od njive do porabnika.
Zelo smo veseli, da je država ugotovila, da je treba imeti kmete blizu.
Na vprašanje, ali ekološke pridelke dostavljajo tudi šolam in vrtcem, je Gregor Hribar odgovoril: “Zdaj bom dal eno tako dolgo tišino … s šolami in vrtci smo leta 2014 zelo intenzivno, a ugotavljam, da je staršev v šolah in vrtcih precej vseeno za to, kakšno hrano jedo otroci.”
Dokler bomo posamezniki rekli, da je pomembneje voziti boljši avto kot pa jesti boljšo hrano, se ne bo nič bistveno spremenilo.
V Nemčiji je še zlasti na zahodu (Freiburg) lažje priti do ekoloških pridelkov kot v Sloveniji, ima pa Slovenija to prednost, da nima industrijskih ekoloških kmetij, odgovarja Alekxandra Waldman na vprašanje o primerjavi dostopnosti do ekoloških pridelkov v Nemčiji in Sloveniji.
Silva Studen je ena izmed začetnic pridelovanja ekološke hrane pri nas. Začetki so bili zelo težki, saj so se ljudje norčevali iz takšnih čudakov in trdili, da ni nobene razlike med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki, pa tudi, da je ekološko kmetovati nemogoče – torej da skrivajo uporabo umetnih gnojil in pesticidov.
Ekološko pridelana solata raste 6 tednov, konvencionalno pridelana pa 23 dni. Konvencionalno pridelana seveda vsebuje več vode in zato ni tako okusna in prej propade. Naša zelenjava se mora bolj potruditi, da zraste, saj ne dodajamo raznih pospeševalcev rasti niti ne namakamo.
400 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat na teden dostavljajo svežo zelenjavo in sadje sedemdesetih slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako se je porodila iniciativa, ki je zdaj že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, boste lahko slišali v oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, na kateri se je vse skupaj začelo, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
V mrežo Zeleni zabojček je vključenih že okoli 70 slovenskih ekoloških kmetov
Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat tedensko dostavljajo svežo zelenjavo in sadje 70 slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako je nastala sprva le iniciativa, zdaj pa že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, lahko slišitev oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, kamor segajo začetki, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.
Soustanovitelja Zelenega zabojčka sta Alexandra Waldman in Gregor Hribar, ki sta se dotlej ukvarjala z energetsko učinkovitostjo. Alexandra je prišla v Slovenijo iz Berlina, kjer je že bila naročnica podobnega zelenega zabojčka, v Sloveniji pa je to storitev pogrešala.
Zelenemu zabojčku je šlo najbolje pred kakšnimi petimi leti, ko so samo ob četrtkih razvozili 350 zabojčkov in so si lahko privoščili tudi graditev hladilnice za zelenjavo in sadje. Danes, ko ves teden ne razvozijo več kot 300 zabojčkov, so na pozitivni ničli, kar je malce premalo, zato so veseli, da so uspeli na razpisu za projekte, ki krajšajo pot pridelkov od njive do porabnika.
Zelo smo veseli, da je država ugotovila, da je treba imeti kmete blizu.
Na vprašanje, ali ekološke pridelke dostavljajo tudi šolam in vrtcem, je Gregor Hribar odgovoril: “Zdaj bom dal eno tako dolgo tišino … s šolami in vrtci smo leta 2014 zelo intenzivno, a ugotavljam, da je staršev v šolah in vrtcih precej vseeno za to, kakšno hrano jedo otroci.”
Dokler bomo posamezniki rekli, da je pomembneje voziti boljši avto kot pa jesti boljšo hrano, se ne bo nič bistveno spremenilo.
V Nemčiji je še zlasti na zahodu (Freiburg) lažje priti do ekoloških pridelkov kot v Sloveniji, ima pa Slovenija to prednost, da nima industrijskih ekoloških kmetij, odgovarja Alekxandra Waldman na vprašanje o primerjavi dostopnosti do ekoloških pridelkov v Nemčiji in Sloveniji.
Silva Studen je ena izmed začetnic pridelovanja ekološke hrane pri nas. Začetki so bili zelo težki, saj so se ljudje norčevali iz takšnih čudakov in trdili, da ni nobene razlike med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki, pa tudi, da je ekološko kmetovati nemogoče – torej da skrivajo uporabo umetnih gnojil in pesticidov.
Ekološko pridelana solata raste 6 tednov, konvencionalno pridelana pa 23 dni. Konvencionalno pridelana seveda vsebuje več vode in zato ni tako okusna in prej propade. Naša zelenjava se mora bolj potruditi, da zraste, saj ne dodajamo raznih pospeševalcev rasti niti ne namakamo.
Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov