Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji - Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To bomo izvedeli danes, na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od tam se bo oglašala ekipa oddaje Prvi na obisku Petra Medved in Peter Močnik.

Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev?

Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji – Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo  prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To smo izvedeli na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer smo spregovorili s sogovorniki.

Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je zahvala vsem prostovoljcem in hkrati povabilo vsem, da se pridružijo prostovoljskim aktivnostim, razloži Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Letos Veseli dan prostovoljstva zaradi epidemije poteka nekoliko drugače kot pretekla leta, pojasni:

“Na Veseli dan prostovoljstva smo se prostovoljci običajno zbrali v središču prestolnice in se predstavili širši javnosti, letos pa smo te zgodbe strnili v časopis, ki ga delimo mimoidočim.”

Nove razmere so v času koronavirusne krize terjale nove oblike prostovoljstva:

“Prostovoljci so priskočili na pomoč pri varstvu otrok, katerih starši niso imeli varstva, ker so delali v kritični infrastrukturi. Dovažali so pakete na dom, opravljali prevoze zaposlenih v domove za starejše. Mnogi ljudje so se znašli v težki finančni situaciji, zato smo program razdeljevanja viškov hrane razširili še na pet drugih krajev. “

Prostovoljstvo je socialni korektiv. Vedno pa se postavi vprašanje, kdaj je socialni korektiv tudi potuha državi. Ko prostovoljci opravljajo dela, za katera bi morala poskrbeti država. Primož Jamšek:

“Se strinjam. Prostovoljstvo bi morala biti dodana vrednost obstoječim servisom države. Ne pa, da skrbijo za to, da ljudje niso lačni in da lahko preživijo. Bi pa morala država prostovoljcem tudi prisluhniti. Da stvari, ki jih opazijo na terenu, sporočajo naprej in da država te predloge upošteva za rešitev situacije. Država in lokalne skupnosti imajo za to premalo posluha.”

Morda je nekoliko manj znano, da obstaja tudi etični kodeks, ki se ga morajo držati prostovoljci. Četudi bi pričakovali, da prostovoljci, ki največkrat gojijo zelo visoke etične standarde, takšnih kodeksov ne potrebujejo. Primož Jamšek pravi, da so ti kodeksi prostovoljcem vodilo, kako naj delujejo, ko ne vedo, kako v določenih situacijah ravnati:

“Od prostovoljcev se pričakuje enaka kakovost storitev kot od strani zaposlenih, ki so se za poklic usposabljali. Prostovoljske organizacije, kljub temu, da so zelo podhranjene, veliko vlagajo v usposabljanje prostovoljcev, da lahko delujejo čim bolj strokovno. Od prostovoljnega gasilca se denimo pričakuje, da bo gasil na isti način kot poklicni gasilec.”

V oddaji smo se pogovarjali tudi s prostovoljkami Leo, Biserko in Foško Veroniko, ki delujejo na različnih področjih prostovoljskega dela. Vabljeni k poslušanju!