Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev se je ekipa Prvega odpravila na obisk v Splošno bolnišnico Jesenice, v kateri se je v lanskem letu rodilo več kot 800 novorojenčkov. Podrobneje bomo spoznali delo babic in babičarjev, ki nam bodo zaupali, kako porodnice najraje rojevajo, kdo je lahko prisoten pri porodu in kako je s fotografiranjem novorojenca. Izvedeli bomo tudi, kaj pomeni naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, kako novopečene mame navežejo stik s svojim otrokom ter kakšna darila vse jim nosijo svojci.
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev, ki ga obeležujemo 5. maja, je ekipa Prvega obiskala Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Jesenice, v kateri se je lani rodilo več kot 800 novorojenčkov. Danes od polnoči so se rodili trije otroci, natančneje dve deklici in en deček, sta nam povedali babici Katja Zupan in Barbara Sfiligoj. Kot pravita, si v jeseniški porodnišnici prizadevajo porod približati nosečnicam, zato so odpravili rutinske postopke, leta 2014 prenovili vse tri porodne sobe, ki tako zdaj omogočajo rojevanje v zasebnosti, ženske pa lahko rodijo v položaju, ki jim najbolj ustreza: “Rojevajo na boku, porodni pručki, kleče, nekatere pa tudi še na hrbtu.” Babice so tiste, ki vodijo porod, ena njihovih pomembnejši vlog je, da so čustvena opora porodnici: “Zelo pomembno je, da si porodnica in babnica zaupata, potrebno je veliko empatije, znati moramo najti prave motivacijske besede za trenutke, ko porodnica misli, da ne zmore več,” razlaga Katja Zupan.
Vsak porod nadzirajo zdravniki porodničarji, ki nosečnico ob prihodu v bolnišnico pregledajo, se odločijo, kdaj bo odpeljana v porodno sobo, kako bo porod potekal, v sam porod pa se načeloma vključijo le ob zapletih. “Takrat je potrebno porodnico pregledati, se odločiti, kako ukrepati. Odločiti se je potrebno hitro, porodnici pa tudi na hitro povedati, kaj točno se dogaja z otrokom,” pojasnjuje specialistka ginekologije in porodništva Mateja Škreblin, ki dodaja: “Če do zapleta pride pri otroku, je problem najpogosteje padec srčnega utripa. Če se stanje hitro ne izboljša, se odločimo za zaključek poroda – ali vakuumski porod ali carski rez.” Kljub temu, da je prisostvovala že pri mnogih porodih, Škreblinova pravi, da ga še vedno dojema kot nekaj najlepšega: “Še vedno me spreleti srh, ko zaslišim prvi jok novorojenčka.”
V Splošni bolnišnici Jesenice se dnevno povprečno rodita dva otroka, parterji so ob porodu lahko prisotni, mame pa ob odhodu iz porodne sobe v dar dobijo tudi fotografijo novorojenčka. Na porodniškem oddelku so ob našem obisku skrbeli za 13 novorojenčkov. “Mame z otroki na oddelku ostanejo vsaj 48 ur po porodu, medicinske sestre in babice jih na oddelku v tem času učimo dojiti, negovati novorojenčka. Vse to zato, da znajo potem, ko pridejo domov, tudi same skrbeti zanj. Najbolj pa nove mame, sploh tiste, ki rodijo prvič, skrbi, ali bodo znale dojiti, sprašujejo se, če imajo premalo mleka, ne vedo, ali bodo zmogle potolažiti novorojenčka,” pravi babica Barbara Sfiligoj.
V terenskem studiu Prvega se nam je pridružila tudi otročnica Neža Ajdišek, ki je v nedeljo mama postala že četrtič. Kot pravi, je bil porod hčere Karoline Marije prav tako poseben, kot porod starejših treh otrok. “Vse štiri porode bom ohranila v lepem spominu. Mislim, da sta vsaka nosečnost in porod neponovljiva, zato je zelo pomembno, da se mame v tem obdobju počutimo sprejete, varne, da imamo občutek, da smo v dobrih rokah.”
Da bi mamam in novorojencem poleg lepih porodov omogočili tudi lepo bivanje, v jeseniški porodnišnici načrtujejo prenovo prostorov porodniškega oddelka, prostorov za posebno nego novorojenčkov, sanitarij za otročnice in prostorov za sobivanje družine po porodu, želijo si tudi modernejšo opremo na primer grelno telo za novorojenčke, telemetrično napravo za beleženje plodovih utripov in popadkov, monitor za nadzor vitalnih funkcij, preiskovalno stropno luč. Sredstva zbirajo na sledečem tekočem računu: Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice: TRR SI56 0110 0603 0277 215, sklic 730 000-27, račun je odprt pri Banki Slovenije, namen: Obnova porodnišnice SBJ.
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev se je ekipa Prvega odpravila na obisk v Splošno bolnišnico Jesenice, v kateri se je v lanskem letu rodilo več kot 800 novorojenčkov. Podrobneje bomo spoznali delo babic in babičarjev, ki nam bodo zaupali, kako porodnice najraje rojevajo, kdo je lahko prisoten pri porodu in kako je s fotografiranjem novorojenca. Izvedeli bomo tudi, kaj pomeni naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, kako novopečene mame navežejo stik s svojim otrokom ter kakšna darila vse jim nosijo svojci.
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev, ki ga obeležujemo 5. maja, je ekipa Prvega obiskala Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Jesenice, v kateri se je lani rodilo več kot 800 novorojenčkov. Danes od polnoči so se rodili trije otroci, natančneje dve deklici in en deček, sta nam povedali babici Katja Zupan in Barbara Sfiligoj. Kot pravita, si v jeseniški porodnišnici prizadevajo porod približati nosečnicam, zato so odpravili rutinske postopke, leta 2014 prenovili vse tri porodne sobe, ki tako zdaj omogočajo rojevanje v zasebnosti, ženske pa lahko rodijo v položaju, ki jim najbolj ustreza: “Rojevajo na boku, porodni pručki, kleče, nekatere pa tudi še na hrbtu.” Babice so tiste, ki vodijo porod, ena njihovih pomembnejši vlog je, da so čustvena opora porodnici: “Zelo pomembno je, da si porodnica in babnica zaupata, potrebno je veliko empatije, znati moramo najti prave motivacijske besede za trenutke, ko porodnica misli, da ne zmore več,” razlaga Katja Zupan.
Vsak porod nadzirajo zdravniki porodničarji, ki nosečnico ob prihodu v bolnišnico pregledajo, se odločijo, kdaj bo odpeljana v porodno sobo, kako bo porod potekal, v sam porod pa se načeloma vključijo le ob zapletih. “Takrat je potrebno porodnico pregledati, se odločiti, kako ukrepati. Odločiti se je potrebno hitro, porodnici pa tudi na hitro povedati, kaj točno se dogaja z otrokom,” pojasnjuje specialistka ginekologije in porodništva Mateja Škreblin, ki dodaja: “Če do zapleta pride pri otroku, je problem najpogosteje padec srčnega utripa. Če se stanje hitro ne izboljša, se odločimo za zaključek poroda – ali vakuumski porod ali carski rez.” Kljub temu, da je prisostvovala že pri mnogih porodih, Škreblinova pravi, da ga še vedno dojema kot nekaj najlepšega: “Še vedno me spreleti srh, ko zaslišim prvi jok novorojenčka.”
V Splošni bolnišnici Jesenice se dnevno povprečno rodita dva otroka, parterji so ob porodu lahko prisotni, mame pa ob odhodu iz porodne sobe v dar dobijo tudi fotografijo novorojenčka. Na porodniškem oddelku so ob našem obisku skrbeli za 13 novorojenčkov. “Mame z otroki na oddelku ostanejo vsaj 48 ur po porodu, medicinske sestre in babice jih na oddelku v tem času učimo dojiti, negovati novorojenčka. Vse to zato, da znajo potem, ko pridejo domov, tudi same skrbeti zanj. Najbolj pa nove mame, sploh tiste, ki rodijo prvič, skrbi, ali bodo znale dojiti, sprašujejo se, če imajo premalo mleka, ne vedo, ali bodo zmogle potolažiti novorojenčka,” pravi babica Barbara Sfiligoj.
V terenskem studiu Prvega se nam je pridružila tudi otročnica Neža Ajdišek, ki je v nedeljo mama postala že četrtič. Kot pravi, je bil porod hčere Karoline Marije prav tako poseben, kot porod starejših treh otrok. “Vse štiri porode bom ohranila v lepem spominu. Mislim, da sta vsaka nosečnost in porod neponovljiva, zato je zelo pomembno, da se mame v tem obdobju počutimo sprejete, varne, da imamo občutek, da smo v dobrih rokah.”
Da bi mamam in novorojencem poleg lepih porodov omogočili tudi lepo bivanje, v jeseniški porodnišnici načrtujejo prenovo prostorov porodniškega oddelka, prostorov za posebno nego novorojenčkov, sanitarij za otročnice in prostorov za sobivanje družine po porodu, želijo si tudi modernejšo opremo na primer grelno telo za novorojenčke, telemetrično napravo za beleženje plodovih utripov in popadkov, monitor za nadzor vitalnih funkcij, preiskovalno stropno luč. Sredstva zbirajo na sledečem tekočem računu: Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice: TRR SI56 0110 0603 0277 215, sklic 730 000-27, račun je odprt pri Banki Slovenije, namen: Obnova porodnišnice SBJ.
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov