Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pesem v žepu - Prismojeni profesorji bluesa

22.03.2018

"Če hočeš dobro igrati, ti ni treba prodati duše," v eni od svojih pesmi (v angleščini) pravijo Prismojeni profesorji bluesa. Po desetletju ustvarjanja člani benda - Julijan Erič, Miha Erič, Miha Ribarič in Zlatko Djogić - predstavljajo svojo drugo studijsko ploščo "Wacky Blues Professors".

V glasbeni žep pospravljamo drugo studijsko ploščo Prismojenih profesorjev bluesa: "Wacky Blues Professors"

Prismojeni profesorji bluesa nam predstavljajo svojo novo ploščo Wacky Blues Professors. Od prvenca Family pred dvema letoma so nanizali brez števila nastopov doma in v tujini, na drugi studijski plošči pa predstavljajo dvanajst novih pesmi, s katerimi še močneje utrjujejo pot, na katero so stopili pred desetletjem. Štirje glasbeniki – Miha Ribarič, Zlatko Djogić, Julijan Erič in Miha Erič – si tudi tokrat delijo glasbene vloge (velja, da kdor napiše besedilo, pesem tudi odpoje), ves čas pa ostajajo zvesti improvizaciji, ki jih je tudi združila v iskanju glasbenega izraza.

Pesmi na plošči so v primerjavi s tistimi na prvencu večinoma bolj izpiljene, vseeno pa puščajo dovolj prostora za spremembe, ki na koncertih nastajajo v luči trenutnega navdiha. Tudi pri nastajanju pesmi se člani benda ne obremenjujejo z določenimi vzorci pisanja:

“Eni komadi se pričnejo iz improvizacije, drugi pa so že vnaprej fiksne ideje, katerim se potem – kdorkoli pač že je avtor – drugi prilagodimo. Tako da v bistvu neke univerzalne forme ni in ravno v tem je čar.”

Miha Ribarič

Po izkušnje so se po izdanem prvencu odpravili na ulice in v klube najprej bližnjih, nato pa še ameriških mest, od koder prihaja glasba, ki jo ustvarjajo.

“Ta plošča zdaj je povezana veliko tudi s potovanjem v Ameriko. Tri mesece smo preživeli cele dneve skupaj … V vsakem mestu, kamor smo prišli, smo si v hiši postavili ojačevalce, postavili sete … in smo v bistvu igrali.”

Zlatko Djogić

In odziv, ki so ga dobili od tamkajšnjega občinstva?

“Presenečeni so bili in so rekli, da jih spominjamo na te stare bende iz sedemdesetih … Prvo kot prvo, smo bili tudi kar dosti glasni … So bili zelo presenečeni nad to surovostjo in močjo, ker mi smo navajeni res igrati stoprocentno, na nož.”

Julijan Erič


Prvi program

168 epizod

Prvi program

168 epizod


Pesem v žepu - Prismojeni profesorji bluesa

22.03.2018

"Če hočeš dobro igrati, ti ni treba prodati duše," v eni od svojih pesmi (v angleščini) pravijo Prismojeni profesorji bluesa. Po desetletju ustvarjanja člani benda - Julijan Erič, Miha Erič, Miha Ribarič in Zlatko Djogić - predstavljajo svojo drugo studijsko ploščo "Wacky Blues Professors".

V glasbeni žep pospravljamo drugo studijsko ploščo Prismojenih profesorjev bluesa: "Wacky Blues Professors"

Prismojeni profesorji bluesa nam predstavljajo svojo novo ploščo Wacky Blues Professors. Od prvenca Family pred dvema letoma so nanizali brez števila nastopov doma in v tujini, na drugi studijski plošči pa predstavljajo dvanajst novih pesmi, s katerimi še močneje utrjujejo pot, na katero so stopili pred desetletjem. Štirje glasbeniki – Miha Ribarič, Zlatko Djogić, Julijan Erič in Miha Erič – si tudi tokrat delijo glasbene vloge (velja, da kdor napiše besedilo, pesem tudi odpoje), ves čas pa ostajajo zvesti improvizaciji, ki jih je tudi združila v iskanju glasbenega izraza.

Pesmi na plošči so v primerjavi s tistimi na prvencu večinoma bolj izpiljene, vseeno pa puščajo dovolj prostora za spremembe, ki na koncertih nastajajo v luči trenutnega navdiha. Tudi pri nastajanju pesmi se člani benda ne obremenjujejo z določenimi vzorci pisanja:

“Eni komadi se pričnejo iz improvizacije, drugi pa so že vnaprej fiksne ideje, katerim se potem – kdorkoli pač že je avtor – drugi prilagodimo. Tako da v bistvu neke univerzalne forme ni in ravno v tem je čar.”

Miha Ribarič

Po izkušnje so se po izdanem prvencu odpravili na ulice in v klube najprej bližnjih, nato pa še ameriških mest, od koder prihaja glasba, ki jo ustvarjajo.

“Ta plošča zdaj je povezana veliko tudi s potovanjem v Ameriko. Tri mesece smo preživeli cele dneve skupaj … V vsakem mestu, kamor smo prišli, smo si v hiši postavili ojačevalce, postavili sete … in smo v bistvu igrali.”

Zlatko Djogić

In odziv, ki so ga dobili od tamkajšnjega občinstva?

“Presenečeni so bili in so rekli, da jih spominjamo na te stare bende iz sedemdesetih … Prvo kot prvo, smo bili tudi kar dosti glasni … So bili zelo presenečeni nad to surovostjo in močjo, ker mi smo navajeni res igrati stoprocentno, na nož.”

Julijan Erič


15.12.2015

Drugi pogled - Asrar iz Bangladeša

Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.


24.11.2015

Drugi pogled - Gruzijka

Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.


27.10.2015

Drugi pogled - Jose iz Peruja

Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.


20.11.2014

Violinček Big Band

Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.


25.06.2014

Slovenski Dan državnosti v Hamburgu

Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.


16.03.2014

Reportaža - Ebru

Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.


19.01.2014

Flamenko v Ljubljani

Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!


13.11.2013

Elektronska cigareta

Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.


Stran 7 od 9
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov