"Če hočeš dobro igrati, ti ni treba prodati duše," v eni od svojih pesmi (v angleščini) pravijo Prismojeni profesorji bluesa. Po desetletju ustvarjanja člani benda - Julijan Erič, Miha Erič, Miha Ribarič in Zlatko Djogić - predstavljajo svojo drugo studijsko ploščo "Wacky Blues Professors".

V glasbeni žep pospravljamo drugo studijsko ploščo Prismojenih profesorjev bluesa: "Wacky Blues Professors"

Prismojeni profesorji bluesa nam predstavljajo svojo novo ploščo Wacky Blues Professors. Od prvenca Family pred dvema letoma so nanizali brez števila nastopov doma in v tujini, na drugi studijski plošči pa predstavljajo dvanajst novih pesmi, s katerimi še močneje utrjujejo pot, na katero so stopili pred desetletjem. Štirje glasbeniki – Miha Ribarič, Zlatko Djogić, Julijan Erič in Miha Erič – si tudi tokrat delijo glasbene vloge (velja, da kdor napiše besedilo, pesem tudi odpoje), ves čas pa ostajajo zvesti improvizaciji, ki jih je tudi združila v iskanju glasbenega izraza.

Pesmi na plošči so v primerjavi s tistimi na prvencu večinoma bolj izpiljene, vseeno pa puščajo dovolj prostora za spremembe, ki na koncertih nastajajo v luči trenutnega navdiha. Tudi pri nastajanju pesmi se člani benda ne obremenjujejo z določenimi vzorci pisanja:

“Eni komadi se pričnejo iz improvizacije, drugi pa so že vnaprej fiksne ideje, katerim se potem – kdorkoli pač že je avtor – drugi prilagodimo. Tako da v bistvu neke univerzalne forme ni in ravno v tem je čar.”

Miha Ribarič

Po izkušnje so se po izdanem prvencu odpravili na ulice in v klube najprej bližnjih, nato pa še ameriških mest, od koder prihaja glasba, ki jo ustvarjajo.

“Ta plošča zdaj je povezana veliko tudi s potovanjem v Ameriko. Tri mesece smo preživeli cele dneve skupaj … V vsakem mestu, kamor smo prišli, smo si v hiši postavili ojačevalce, postavili sete … in smo v bistvu igrali.”

Zlatko Djogić

In odziv, ki so ga dobili od tamkajšnjega občinstva?

“Presenečeni so bili in so rekli, da jih spominjamo na te stare bende iz sedemdesetih … Prvo kot prvo, smo bili tudi kar dosti glasni … So bili zelo presenečeni nad to surovostjo in močjo, ker mi smo navajeni res igrati stoprocentno, na nož.”

Julijan Erič