Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Če hočeš dobro igrati, ti ni treba prodati duše," v eni od svojih pesmi (v angleščini) pravijo Prismojeni profesorji bluesa. Po desetletju ustvarjanja člani benda - Julijan Erič, Miha Erič, Miha Ribarič in Zlatko Djogić - predstavljajo svojo drugo studijsko ploščo "Wacky Blues Professors".
V glasbeni žep pospravljamo drugo studijsko ploščo Prismojenih profesorjev bluesa: "Wacky Blues Professors"
Prismojeni profesorji bluesa nam predstavljajo svojo novo ploščo Wacky Blues Professors. Od prvenca Family pred dvema letoma so nanizali brez števila nastopov doma in v tujini, na drugi studijski plošči pa predstavljajo dvanajst novih pesmi, s katerimi še močneje utrjujejo pot, na katero so stopili pred desetletjem. Štirje glasbeniki – Miha Ribarič, Zlatko Djogić, Julijan Erič in Miha Erič – si tudi tokrat delijo glasbene vloge (velja, da kdor napiše besedilo, pesem tudi odpoje), ves čas pa ostajajo zvesti improvizaciji, ki jih je tudi združila v iskanju glasbenega izraza.
Pesmi na plošči so v primerjavi s tistimi na prvencu večinoma bolj izpiljene, vseeno pa puščajo dovolj prostora za spremembe, ki na koncertih nastajajo v luči trenutnega navdiha. Tudi pri nastajanju pesmi se člani benda ne obremenjujejo z določenimi vzorci pisanja:
“Eni komadi se pričnejo iz improvizacije, drugi pa so že vnaprej fiksne ideje, katerim se potem – kdorkoli pač že je avtor – drugi prilagodimo. Tako da v bistvu neke univerzalne forme ni in ravno v tem je čar.”
Miha Ribarič
Po izkušnje so se po izdanem prvencu odpravili na ulice in v klube najprej bližnjih, nato pa še ameriških mest, od koder prihaja glasba, ki jo ustvarjajo.
“Ta plošča zdaj je povezana veliko tudi s potovanjem v Ameriko. Tri mesece smo preživeli cele dneve skupaj … V vsakem mestu, kamor smo prišli, smo si v hiši postavili ojačevalce, postavili sete … in smo v bistvu igrali.”
Zlatko Djogić
In odziv, ki so ga dobili od tamkajšnjega občinstva?
“Presenečeni so bili in so rekli, da jih spominjamo na te stare bende iz sedemdesetih … Prvo kot prvo, smo bili tudi kar dosti glasni … So bili zelo presenečeni nad to surovostjo in močjo, ker mi smo navajeni res igrati stoprocentno, na nož.”
Julijan Erič
"Če hočeš dobro igrati, ti ni treba prodati duše," v eni od svojih pesmi (v angleščini) pravijo Prismojeni profesorji bluesa. Po desetletju ustvarjanja člani benda - Julijan Erič, Miha Erič, Miha Ribarič in Zlatko Djogić - predstavljajo svojo drugo studijsko ploščo "Wacky Blues Professors".
V glasbeni žep pospravljamo drugo studijsko ploščo Prismojenih profesorjev bluesa: "Wacky Blues Professors"
Prismojeni profesorji bluesa nam predstavljajo svojo novo ploščo Wacky Blues Professors. Od prvenca Family pred dvema letoma so nanizali brez števila nastopov doma in v tujini, na drugi studijski plošči pa predstavljajo dvanajst novih pesmi, s katerimi še močneje utrjujejo pot, na katero so stopili pred desetletjem. Štirje glasbeniki – Miha Ribarič, Zlatko Djogić, Julijan Erič in Miha Erič – si tudi tokrat delijo glasbene vloge (velja, da kdor napiše besedilo, pesem tudi odpoje), ves čas pa ostajajo zvesti improvizaciji, ki jih je tudi združila v iskanju glasbenega izraza.
Pesmi na plošči so v primerjavi s tistimi na prvencu večinoma bolj izpiljene, vseeno pa puščajo dovolj prostora za spremembe, ki na koncertih nastajajo v luči trenutnega navdiha. Tudi pri nastajanju pesmi se člani benda ne obremenjujejo z določenimi vzorci pisanja:
“Eni komadi se pričnejo iz improvizacije, drugi pa so že vnaprej fiksne ideje, katerim se potem – kdorkoli pač že je avtor – drugi prilagodimo. Tako da v bistvu neke univerzalne forme ni in ravno v tem je čar.”
Miha Ribarič
Po izkušnje so se po izdanem prvencu odpravili na ulice in v klube najprej bližnjih, nato pa še ameriških mest, od koder prihaja glasba, ki jo ustvarjajo.
“Ta plošča zdaj je povezana veliko tudi s potovanjem v Ameriko. Tri mesece smo preživeli cele dneve skupaj … V vsakem mestu, kamor smo prišli, smo si v hiši postavili ojačevalce, postavili sete … in smo v bistvu igrali.”
Zlatko Djogić
In odziv, ki so ga dobili od tamkajšnjega občinstva?
“Presenečeni so bili in so rekli, da jih spominjamo na te stare bende iz sedemdesetih … Prvo kot prvo, smo bili tudi kar dosti glasni … So bili zelo presenečeni nad to surovostjo in močjo, ker mi smo navajeni res igrati stoprocentno, na nož.”
Julijan Erič
Neveljaven email naslov