Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž in Jernej Hostnik ustvarjata družbenokritični šanson v rovtarskem narečju, v tokratni oddaji pa predstavljata svojo drugo ploščo "Divji zahod".
Trčenje globalnega z lokalnim v družbenokritičnem šansonu
Brata Tomaž in Jernej Hostnik, Drajnarjuva vampa, s svojo drugo ploščo Divji zahod v ospredje postavljata Človeka, čigar napake secirata enkrat z neposrednostjo preprosteža in drugič s prefinjenostjo svetovljana. Pri tem ne pozabita na svojo različico vaškega humorja, ki je kot nalašč za rahljanje napetosti ob težkih tematikah. Odličen muzikalni duo prepariranega klavirja in harmonike nas z dvanajstimi šansoni v rovtarskem dialektu težko pusti ravnodušne – najprej nas šokira, nato pa nam da priložnost, da tudi sami v sebi poiščemo Človeka.
Drajnarjuva vampa sta doma iz vasi Suha pri Škofji Loki, po študiju glasbe v Avstriji ju za razliko od marsikoga (še) ni odneslo v svet. Ob srečevanju z domačim, lokalnim okoljem pa jima izkušnja tujine daje možnost, da opazita tematike, ki bi sicer ostale spregledane. Predvsem Tomažu, ki je avtor besedil in glasbe, vaško okolje nenehno ponuja navdih:
“Ta zemlja kar poka od zgodb, od težaškega življenja, ki si ga ljudje lajšajo s humorjem – večinoma gre to za črni humor ali pa včasih tudi seksističen malo, ampak tega se jaz … Na to nisem prav ponosen in zato uporabim samo tisto sladko od tega, kar se rojeva na vasi.”
Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Tomaž tako zgodbe prelije v šanson, ki ga Drajnarjuva vampa podajata v nenavadni kombinaciji Tomaževega prepariranega klavirja, ki ima prek strun položene različne predmete, zvok inštrumenta pa je zato bolj surov, kovinski, ter Jernejeve harmonike.
“To se je rodilo pri nas v kleti, tam imamo tak kreativen prostor, kjer se na veliko eksperimentira in kjer je vsak dobrodošel. Prav tam se je rodil ta, ki [mu] rečem jaz “zaska groove” ali pa “kravji groove” ali pa “traktor groove”, ki je malo laid-back, malo naprej pa malo nazaj, tako kot bi se s štajerjem po makadamu peljal.”
Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Nenavadno besedilno-glasbeno kombinacijo brata Hostnik napolnita z aktualnimi družbenimi temami, ki se na plošči Divji zahod dotikajo problematike beguncev, brezposelnosti, revščine, lakote in bega možganov ter spraševanja, kakšna prihodnost nas ob trenutni družbenopolitični klimi in vsesplošni brezbrižnosti navsezadnje čaka.
“Midva hočeva imeti tako poslanstvo, da bi malo to na plan privlekla … ker se pač premalo govori o tem ali se pa hoče pod preprogo te aktualne, krute teme pomest. Mi se danes pogovarjamo o enih banalnih zadevah … tukaj pa so begunci pa lakota tudi pri slovenskem narodu, pa nihče nič od tega ne reče.”
Jernej Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Antiutopični rovtarski šanson Drajnarjuvih vampov je leta 2016 prepričal tudi žirijo Kantfesta in brata Hostnik sta se domov odpeljala z zlato kanto. Če sta na prvencu “Je pri nas od nekdaj znano” (založba Sanje, 2015) še iskala svoj pravi izraz, sta ga na albumu “Divji zahod” nedvomno našla in ga zakričala jasno in glasno, surovo, pa hkrati glasbeno ubrano. Za vse, ki se najdejo v njunih pesmih, in vsem, ki bi se morali najti.
Tomaž in Jernej Hostnik ustvarjata družbenokritični šanson v rovtarskem narečju, v tokratni oddaji pa predstavljata svojo drugo ploščo "Divji zahod".
Trčenje globalnega z lokalnim v družbenokritičnem šansonu
Brata Tomaž in Jernej Hostnik, Drajnarjuva vampa, s svojo drugo ploščo Divji zahod v ospredje postavljata Človeka, čigar napake secirata enkrat z neposrednostjo preprosteža in drugič s prefinjenostjo svetovljana. Pri tem ne pozabita na svojo različico vaškega humorja, ki je kot nalašč za rahljanje napetosti ob težkih tematikah. Odličen muzikalni duo prepariranega klavirja in harmonike nas z dvanajstimi šansoni v rovtarskem dialektu težko pusti ravnodušne – najprej nas šokira, nato pa nam da priložnost, da tudi sami v sebi poiščemo Človeka.
Drajnarjuva vampa sta doma iz vasi Suha pri Škofji Loki, po študiju glasbe v Avstriji ju za razliko od marsikoga (še) ni odneslo v svet. Ob srečevanju z domačim, lokalnim okoljem pa jima izkušnja tujine daje možnost, da opazita tematike, ki bi sicer ostale spregledane. Predvsem Tomažu, ki je avtor besedil in glasbe, vaško okolje nenehno ponuja navdih:
“Ta zemlja kar poka od zgodb, od težaškega življenja, ki si ga ljudje lajšajo s humorjem – večinoma gre to za črni humor ali pa včasih tudi seksističen malo, ampak tega se jaz … Na to nisem prav ponosen in zato uporabim samo tisto sladko od tega, kar se rojeva na vasi.”
Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Tomaž tako zgodbe prelije v šanson, ki ga Drajnarjuva vampa podajata v nenavadni kombinaciji Tomaževega prepariranega klavirja, ki ima prek strun položene različne predmete, zvok inštrumenta pa je zato bolj surov, kovinski, ter Jernejeve harmonike.
“To se je rodilo pri nas v kleti, tam imamo tak kreativen prostor, kjer se na veliko eksperimentira in kjer je vsak dobrodošel. Prav tam se je rodil ta, ki [mu] rečem jaz “zaska groove” ali pa “kravji groove” ali pa “traktor groove”, ki je malo laid-back, malo naprej pa malo nazaj, tako kot bi se s štajerjem po makadamu peljal.”
Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Nenavadno besedilno-glasbeno kombinacijo brata Hostnik napolnita z aktualnimi družbenimi temami, ki se na plošči Divji zahod dotikajo problematike beguncev, brezposelnosti, revščine, lakote in bega možganov ter spraševanja, kakšna prihodnost nas ob trenutni družbenopolitični klimi in vsesplošni brezbrižnosti navsezadnje čaka.
“Midva hočeva imeti tako poslanstvo, da bi malo to na plan privlekla … ker se pač premalo govori o tem ali se pa hoče pod preprogo te aktualne, krute teme pomest. Mi se danes pogovarjamo o enih banalnih zadevah … tukaj pa so begunci pa lakota tudi pri slovenskem narodu, pa nihče nič od tega ne reče.”
Jernej Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Antiutopični rovtarski šanson Drajnarjuvih vampov je leta 2016 prepričal tudi žirijo Kantfesta in brata Hostnik sta se domov odpeljala z zlato kanto. Če sta na prvencu “Je pri nas od nekdaj znano” (založba Sanje, 2015) še iskala svoj pravi izraz, sta ga na albumu “Divji zahod” nedvomno našla in ga zakričala jasno in glasno, surovo, pa hkrati glasbeno ubrano. Za vse, ki se najdejo v njunih pesmih, in vsem, ki bi se morali najti.
Na našo glasbeno cesto se vrača izjemna šestintridesetletna reggae pevka, avtorica in producentka z nazivom Jah9. 13. marca je pri eni osrednjih neodvisnih reggae založb, newyorški V.P., izšel njen tretji studijski album z naslovom »Note To Self«. Besedila z razmislekom lepo podprejo pevkine izlete proti mnogim, pogosto nepričakovanim obzorjem, album pa jo samo še utrjuje na položaju ene najbolj samosvojih izvajalk sodobnega reggaeja.
Glasbeni urenik Andrej Prezelj se je z Ano Soklič pogovorajal o odpadli Evroviziji, trenutnih razmerah in planih za prihodnost.
Pogovarjali smo se z Bogdanom Benigarjem, preleteli glasbene novice preteklega tedna ter napovedali dnevno glasbeno dogajanje.
Naša notranja biološka ura uravnava ritem spanja in budnosti, narekuje izločanje hormonov, nihanje krvnega tlaka in telesne temperature. Tej uri strokovno rečemo tudi molekularni mehanizem cirkadianega ritma oziroma dnevno-nočnega ritma. V tem 24-urnem ritmu se sprošča hormon teme oziroma melatonin. To pomeni, da ga imamo sredi noči največ, zjutraj že manj. Njemu nasproten je kortizol, ki ga imamo največ podnevi.
Kurdski ustvarjalec Nizamettin Ariç in njegova »Eş« - Bolečina. Glasba na albumu je dramaturško natrgana, razpeta med kurdsko tradicijo in mnogoterimi urbanimi glasbenimi jeziki.
Nikotin je za alkoholom druga najpogosteje rabljena droga v Sloveniji. Vseeno pa je zanimiva primerjava z rekordnim letom 1978, ko je bilo med moškimi skoraj 50 % kadilcev. Danes je kadilcev v Sloveniji okrog 24 %. Od tega več moških – okrog 27, žensk okrog 21 %.
Poleti je v Ljubljani potekal 60. Jazz festival Ljubljana in tam je bil tudi 1.program Radia Slovenija. Festival je odprl naš Big Band pod vodstvom Tadeja Tomšiča, ki se je predstavil s posebnim projektom, nastalim za obletniški festival. Na odru so se mu pridružili mednarodno uveljavljeni slovenski glasbeniki srednje in mlajše generacije, ki živijo in delujejo v New Yorku – vibrafonist Vid Jamnik, saksofonist Jan Kus, kitarist Jernej Bervar, pianist Marko Črnčec, saksofonist Igor Lumpert, bobnar Žan Tetičkovič in pevka Ajda Stina Turek. Vsak od solistov je predstavil svojo avtorsko skladbo. Posnetek tega koncerta poslušamo v prvem delu. V drugem delu pa vrtimo posnetek zasedbe The Slavo Rican Assembly, prav tako s 60. Jazz festivala Ljubljana. Mednarodno zasedbo The Slavo Rican Assembly vodi slovenski saksofonist Jan Kus. Kot namiguje že ime kolektiva, njihova glasba združuje prvine slovanske in karibske glasbene dediščine, le-te pa na koheziven način povezujejo v edinstven glasbeni slog. Njihova glasba je privlačen splet ritmičnih vzorcev, energičnih melodičnih linij ter harmoničnega raziskovanja. Zasedbo sestavljajo saksofonist Jan Kus, bobnar Žan Tetičkovič, pevka Aleksandra Denda, kitarist Gabriel Vincéns, pianist Gabriel Chakarji, basist Dan Martinez in tolkalist Victor Pablo. Za posnetke so poskrbeli tonska mojstra Miha Ocvirk in Grega Samar, producent Rok Lopatič in asistenti Cole Moretti, Jože Lap in Milan Zrimšek.
Pogovor o kakovosti pic v slovenskih restavracijah in domovih s sedmim državnim prvakom v peki pic Davidom Gavranićem iz ene od ljubljanskih picerij in Alešem Rekarjem, vodjo sekcije picopekov pri Društvu kuharjev in slaščičarjev Slovenije.
Je čisto stanovanje na prvem mestu vašega dnevnega reda?
Ikona slovenske kantavtorske scene Tomaž Domicelj se je po enoletnem premoru vrnil na že znano ljubljansko festivalsko prizorišče. S koncertom Akustika na novo nadaljuje zgodbo prejšnjih treh avtorskih koncertov, imenovanih Čista akustika. Domicelj, ki je lani zakoračil v osmo življenjsko desetletje, je še vedno dejaven, kar dokazuje z najnovejšimi radijskimi in koncertnimi posnetki. Njegovo muziciranje na najrazličnejših akustičnih kitarah, petje in komentiranje je tokrat dopolnil Zdenko Cotič – Coto, med glasbenimi kolegi znan kot slovenski Eric Clapton. Coto je sodeloval s številnimi pevci, pevkami in ansambli. Med njimi so Danilo Kocijančič, Tinkara Kovač, Massimo Savić, Janez Bončina – Benč, Rudi Bučar, Bazar, Halo … Pred desetletjem je izdal samostojni album, zadnjih 17 let je stalni član v skupini Jana Plestenjaka, vedno pogosteje pa se uveljavlja tudi kot skladatelj. »S Cotom prijateljujeva že 45 let,« je pred koncertom povedal Domicelj. »Tokrat pa bova prvič uradno sodelovala. Imava samo en problem – česa ne bova zaigrala. Akustika na novo bo namreč trajala le nekaj ur …« Koncert je posnel Grega Samar, uredil pa Jane Weber.
Leta 2019 obeležujemo 60. obletnico Jazz festivala Ljubljana. Festival se je začel leta 1960 in se je takrat imenoval Jugoslovanski festival jazza. Sedem let mu je okrilje nudil Bled, leta 1967 pa se je preselil v Ljubljano. Leta 1982 je organizacijo festivala prevzel Cankarjev dom. V 60-letni zgodovini je festival gostil številne domače in tuje glasbenike, svetovna imena jazza, zamenjal kar nekaj prizorišč in seveda tudi umetniških vodij. V oddaji se sprehodimo skozi vseh 60 let, dogajanje pa nam osvetlijo gostje: Tina Lešničar, Dušan Hren, Borut Bučar, Svetolik Jakovljević, Vojislav Bubiša Simić, Loča Stiplošek, Zoran Pistotnik, Henning Bolte in Bogdan Benigar. Slišimo tudi arhivske posnetke prejšnjih festivalov. Oddajo pripravljata tonski mojster Jon Čergan in glasbena urednica Alja Kramar, pri pripravi pa so sodelovali tudi Jane Weber, Anja Rupel, Ognjen Tvrtković, Boštjan Anžin, Bernard Stramič, Katarina Minatti, Janez Pušnik, časopisna dokumentacija Radia Slovenija in časopisa Delo ter Turistično društvo Bled.
Prehod iz dojenja ali stekleničke na prvo hranjenje je velik dogodek za vso družino, ne le za dojenčka. Veliko vprašanj si postavljajo starši, sploh tisti, ki to vlogo prvič opravljajo. O tem in o prehranskem opismenjevanju otrok govorimo v nedeljskem jutru na Prvem.
V Hamburgu živeči kanadsko-irski kantavtor Morgan Finlay, ki po svetu koncertira in snema plošče že vrsto let, se je vnovič ustavil tudi v Sloveniji. 25. maja 2019 je nastopil v oddaji Sobotni glasbeni večer, ki jo ureja Jane Weber. Pesmi, ki so polne zgodb iz Morganovega pestrega popotniškega življenja, ne gre zamuditi! Morgan Finlay, trubadur z unikatnim glasom in svojevrstnim občutkom za pripovedovanje zgodb, je do letos izdal že več kot pol ducata studijskih albumov. Zadnjega je - skupaj s preteklimi prepoznavnimi skladbami - predstavil tudi živo v oddaji.
Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi, je pa tudi dom več kot polovice slovenskih vrst ptic. V začetku maja so tam med drugim slavci, rumene pastirice, trstni strnadi, kosi, črnoglavke, vrbji kovački, ponoči odmevata bobneči glas bobnarice in predirno oglašanje kosca. Tja je v družbi ornitologov Tomaža Jančarja, Valentina Scheina in Dareta Fekonje šla tudi ekipa Prvega, ki je v vaše domove prenesla zvok jutranje Ptičje simfonije.
Neveljaven email naslov