Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž in Jernej Hostnik ustvarjata družbenokritični šanson v rovtarskem narečju, v tokratni oddaji pa predstavljata svojo drugo ploščo "Divji zahod".
Trčenje globalnega z lokalnim v družbenokritičnem šansonu
Brata Tomaž in Jernej Hostnik, Drajnarjuva vampa, s svojo drugo ploščo Divji zahod v ospredje postavljata Človeka, čigar napake secirata enkrat z neposrednostjo preprosteža in drugič s prefinjenostjo svetovljana. Pri tem ne pozabita na svojo različico vaškega humorja, ki je kot nalašč za rahljanje napetosti ob težkih tematikah. Odličen muzikalni duo prepariranega klavirja in harmonike nas z dvanajstimi šansoni v rovtarskem dialektu težko pusti ravnodušne – najprej nas šokira, nato pa nam da priložnost, da tudi sami v sebi poiščemo Človeka.
Drajnarjuva vampa sta doma iz vasi Suha pri Škofji Loki, po študiju glasbe v Avstriji ju za razliko od marsikoga (še) ni odneslo v svet. Ob srečevanju z domačim, lokalnim okoljem pa jima izkušnja tujine daje možnost, da opazita tematike, ki bi sicer ostale spregledane. Predvsem Tomažu, ki je avtor besedil in glasbe, vaško okolje nenehno ponuja navdih:
“Ta zemlja kar poka od zgodb, od težaškega življenja, ki si ga ljudje lajšajo s humorjem – večinoma gre to za črni humor ali pa včasih tudi seksističen malo, ampak tega se jaz … Na to nisem prav ponosen in zato uporabim samo tisto sladko od tega, kar se rojeva na vasi.”
Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Tomaž tako zgodbe prelije v šanson, ki ga Drajnarjuva vampa podajata v nenavadni kombinaciji Tomaževega prepariranega klavirja, ki ima prek strun položene različne predmete, zvok inštrumenta pa je zato bolj surov, kovinski, ter Jernejeve harmonike.
“To se je rodilo pri nas v kleti, tam imamo tak kreativen prostor, kjer se na veliko eksperimentira in kjer je vsak dobrodošel. Prav tam se je rodil ta, ki [mu] rečem jaz “zaska groove” ali pa “kravji groove” ali pa “traktor groove”, ki je malo laid-back, malo naprej pa malo nazaj, tako kot bi se s štajerjem po makadamu peljal.”
Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Nenavadno besedilno-glasbeno kombinacijo brata Hostnik napolnita z aktualnimi družbenimi temami, ki se na plošči Divji zahod dotikajo problematike beguncev, brezposelnosti, revščine, lakote in bega možganov ter spraševanja, kakšna prihodnost nas ob trenutni družbenopolitični klimi in vsesplošni brezbrižnosti navsezadnje čaka.
“Midva hočeva imeti tako poslanstvo, da bi malo to na plan privlekla … ker se pač premalo govori o tem ali se pa hoče pod preprogo te aktualne, krute teme pomest. Mi se danes pogovarjamo o enih banalnih zadevah … tukaj pa so begunci pa lakota tudi pri slovenskem narodu, pa nihče nič od tega ne reče.”
Jernej Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Antiutopični rovtarski šanson Drajnarjuvih vampov je leta 2016 prepričal tudi žirijo Kantfesta in brata Hostnik sta se domov odpeljala z zlato kanto. Če sta na prvencu “Je pri nas od nekdaj znano” (založba Sanje, 2015) še iskala svoj pravi izraz, sta ga na albumu “Divji zahod” nedvomno našla in ga zakričala jasno in glasno, surovo, pa hkrati glasbeno ubrano. Za vse, ki se najdejo v njunih pesmih, in vsem, ki bi se morali najti.
Tomaž in Jernej Hostnik ustvarjata družbenokritični šanson v rovtarskem narečju, v tokratni oddaji pa predstavljata svojo drugo ploščo "Divji zahod".
Trčenje globalnega z lokalnim v družbenokritičnem šansonu
Brata Tomaž in Jernej Hostnik, Drajnarjuva vampa, s svojo drugo ploščo Divji zahod v ospredje postavljata Človeka, čigar napake secirata enkrat z neposrednostjo preprosteža in drugič s prefinjenostjo svetovljana. Pri tem ne pozabita na svojo različico vaškega humorja, ki je kot nalašč za rahljanje napetosti ob težkih tematikah. Odličen muzikalni duo prepariranega klavirja in harmonike nas z dvanajstimi šansoni v rovtarskem dialektu težko pusti ravnodušne – najprej nas šokira, nato pa nam da priložnost, da tudi sami v sebi poiščemo Človeka.
Drajnarjuva vampa sta doma iz vasi Suha pri Škofji Loki, po študiju glasbe v Avstriji ju za razliko od marsikoga (še) ni odneslo v svet. Ob srečevanju z domačim, lokalnim okoljem pa jima izkušnja tujine daje možnost, da opazita tematike, ki bi sicer ostale spregledane. Predvsem Tomažu, ki je avtor besedil in glasbe, vaško okolje nenehno ponuja navdih:
“Ta zemlja kar poka od zgodb, od težaškega življenja, ki si ga ljudje lajšajo s humorjem – večinoma gre to za črni humor ali pa včasih tudi seksističen malo, ampak tega se jaz … Na to nisem prav ponosen in zato uporabim samo tisto sladko od tega, kar se rojeva na vasi.”
Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Tomaž tako zgodbe prelije v šanson, ki ga Drajnarjuva vampa podajata v nenavadni kombinaciji Tomaževega prepariranega klavirja, ki ima prek strun položene različne predmete, zvok inštrumenta pa je zato bolj surov, kovinski, ter Jernejeve harmonike.
“To se je rodilo pri nas v kleti, tam imamo tak kreativen prostor, kjer se na veliko eksperimentira in kjer je vsak dobrodošel. Prav tam se je rodil ta, ki [mu] rečem jaz “zaska groove” ali pa “kravji groove” ali pa “traktor groove”, ki je malo laid-back, malo naprej pa malo nazaj, tako kot bi se s štajerjem po makadamu peljal.”
Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Nenavadno besedilno-glasbeno kombinacijo brata Hostnik napolnita z aktualnimi družbenimi temami, ki se na plošči Divji zahod dotikajo problematike beguncev, brezposelnosti, revščine, lakote in bega možganov ter spraševanja, kakšna prihodnost nas ob trenutni družbenopolitični klimi in vsesplošni brezbrižnosti navsezadnje čaka.
“Midva hočeva imeti tako poslanstvo, da bi malo to na plan privlekla … ker se pač premalo govori o tem ali se pa hoče pod preprogo te aktualne, krute teme pomest. Mi se danes pogovarjamo o enih banalnih zadevah … tukaj pa so begunci pa lakota tudi pri slovenskem narodu, pa nihče nič od tega ne reče.”
Jernej Hostnik, pogovor za Pesem v žepu
Antiutopični rovtarski šanson Drajnarjuvih vampov je leta 2016 prepričal tudi žirijo Kantfesta in brata Hostnik sta se domov odpeljala z zlato kanto. Če sta na prvencu “Je pri nas od nekdaj znano” (založba Sanje, 2015) še iskala svoj pravi izraz, sta ga na albumu “Divji zahod” nedvomno našla in ga zakričala jasno in glasno, surovo, pa hkrati glasbeno ubrano. Za vse, ki se najdejo v njunih pesmih, in vsem, ki bi se morali najti.
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov