Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Arheološke najdbe kažejo, da so nakit nosili tudi moški, današnji trendi ob bok žlahtnim kovinam uvrščajo tudi nakit iz drugih materialov
Občudujmo ga na drugih, doma hranimo kakšen kos prejšnjih generacij, kupimo ali prejmemo ga za posebne priložnosti in obletnice. Vse to je nakit, ki je, včasih še bolj kot danes, izraz družbenega statusa. Dr. Peter Turk, priznani arheolog in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju na podlagi najnovejših najdb pove, da so se kitili že neandertalci.
»Najnovejše najdbe kažejo, da je v Evropi bil že neandertalec tisti, ki je perforiral kremplje ptic ujed, očitno zato, da si jih je nanizal kot ogrlico. To štejemo za najstarejše oblike nakita. Še bolj pogosti so perforirani kremplji ter zobje medvedov in drugih zveri kasneje v mlajšem paleolitiku.«
Za prepoznavo in določitev nakita so za arheologe najpomembnejših grobovi od mlajše kamene dobe dalje, v Sloveniji od bronaste dobe dalje. Te najdbe kažejo, da so se ženske krasile več kot moški.
»So določena obdobja v prazgodovini, peto in četrto stoletje pred našim štetjem, to je čas situle iz Vač, ko imamo v najbogatejših moških grobovih eno nanožnico, eno jantarjevo ali stekleno jagodo, ki kaže na izkaz njegovega bojevniškega statusa. Nakit torej ni samo ženska zadeva.«
V tujini je trend vrnitve rumenega nakita, pri nas je še vedno najbolj priljubljeno belo zlato. V najstarejši slovenski zlatarni pravijo, da je kriza prinesla novo ponudbo in jeklen nakit, s tem pa tudi stranke mlajših generacij. Najdražji serijski kos stane 10.000 evrov, ljudje pa si velikokrat zaželijo nakit izdelan po njihovih lastnih skicah. Vesna Zaleznik, vodja maloprodaje v Zlatarni Celje:
»Mislim, da se tudi tukaj trend spreminja. Ženske smo, tako kot na drugih področjih, emancipirane tudi na tem. Velikokrat se zgodi, da se stranke obdarijo tudi same.«
Barbara K. Germ je oblikovalka modnega steklenega nakita. Steklarsko delavnico je podedovala po očetu, a je po njegovi smrti hitro ugotovila, da je izdelava steklenih figuric ne veseli ter tako začela ponujati nakit iz stekla.
»Moje najbolj drzne kreacije po navadi nosijo precej starejše gospe, bolj kot mlajše. Vidim pa, da so se ženske na splošno v teh dveh desetletjih kar sprostile, postale so drznejše.«
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Arheološke najdbe kažejo, da so nakit nosili tudi moški, današnji trendi ob bok žlahtnim kovinam uvrščajo tudi nakit iz drugih materialov
Občudujmo ga na drugih, doma hranimo kakšen kos prejšnjih generacij, kupimo ali prejmemo ga za posebne priložnosti in obletnice. Vse to je nakit, ki je, včasih še bolj kot danes, izraz družbenega statusa. Dr. Peter Turk, priznani arheolog in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju na podlagi najnovejših najdb pove, da so se kitili že neandertalci.
»Najnovejše najdbe kažejo, da je v Evropi bil že neandertalec tisti, ki je perforiral kremplje ptic ujed, očitno zato, da si jih je nanizal kot ogrlico. To štejemo za najstarejše oblike nakita. Še bolj pogosti so perforirani kremplji ter zobje medvedov in drugih zveri kasneje v mlajšem paleolitiku.«
Za prepoznavo in določitev nakita so za arheologe najpomembnejših grobovi od mlajše kamene dobe dalje, v Sloveniji od bronaste dobe dalje. Te najdbe kažejo, da so se ženske krasile več kot moški.
»So določena obdobja v prazgodovini, peto in četrto stoletje pred našim štetjem, to je čas situle iz Vač, ko imamo v najbogatejših moških grobovih eno nanožnico, eno jantarjevo ali stekleno jagodo, ki kaže na izkaz njegovega bojevniškega statusa. Nakit torej ni samo ženska zadeva.«
V tujini je trend vrnitve rumenega nakita, pri nas je še vedno najbolj priljubljeno belo zlato. V najstarejši slovenski zlatarni pravijo, da je kriza prinesla novo ponudbo in jeklen nakit, s tem pa tudi stranke mlajših generacij. Najdražji serijski kos stane 10.000 evrov, ljudje pa si velikokrat zaželijo nakit izdelan po njihovih lastnih skicah. Vesna Zaleznik, vodja maloprodaje v Zlatarni Celje:
»Mislim, da se tudi tukaj trend spreminja. Ženske smo, tako kot na drugih področjih, emancipirane tudi na tem. Velikokrat se zgodi, da se stranke obdarijo tudi same.«
Barbara K. Germ je oblikovalka modnega steklenega nakita. Steklarsko delavnico je podedovala po očetu, a je po njegovi smrti hitro ugotovila, da je izdelava steklenih figuric ne veseli ter tako začela ponujati nakit iz stekla.
»Moje najbolj drzne kreacije po navadi nosijo precej starejše gospe, bolj kot mlajše. Vidim pa, da so se ženske na splošno v teh dveh desetletjih kar sprostile, postale so drznejše.«
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov