Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Arheološke najdbe kažejo, da so nakit nosili tudi moški, današnji trendi ob bok žlahtnim kovinam uvrščajo tudi nakit iz drugih materialov
Občudujmo ga na drugih, doma hranimo kakšen kos prejšnjih generacij, kupimo ali prejmemo ga za posebne priložnosti in obletnice. Vse to je nakit, ki je, včasih še bolj kot danes, izraz družbenega statusa. Dr. Peter Turk, priznani arheolog in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju na podlagi najnovejših najdb pove, da so se kitili že neandertalci.
»Najnovejše najdbe kažejo, da je v Evropi bil že neandertalec tisti, ki je perforiral kremplje ptic ujed, očitno zato, da si jih je nanizal kot ogrlico. To štejemo za najstarejše oblike nakita. Še bolj pogosti so perforirani kremplji ter zobje medvedov in drugih zveri kasneje v mlajšem paleolitiku.«
Za prepoznavo in določitev nakita so za arheologe najpomembnejših grobovi od mlajše kamene dobe dalje, v Sloveniji od bronaste dobe dalje. Te najdbe kažejo, da so se ženske krasile več kot moški.
»So določena obdobja v prazgodovini, peto in četrto stoletje pred našim štetjem, to je čas situle iz Vač, ko imamo v najbogatejših moških grobovih eno nanožnico, eno jantarjevo ali stekleno jagodo, ki kaže na izkaz njegovega bojevniškega statusa. Nakit torej ni samo ženska zadeva.«
V tujini je trend vrnitve rumenega nakita, pri nas je še vedno najbolj priljubljeno belo zlato. V najstarejši slovenski zlatarni pravijo, da je kriza prinesla novo ponudbo in jeklen nakit, s tem pa tudi stranke mlajših generacij. Najdražji serijski kos stane 10.000 evrov, ljudje pa si velikokrat zaželijo nakit izdelan po njihovih lastnih skicah. Vesna Zaleznik, vodja maloprodaje v Zlatarni Celje:
»Mislim, da se tudi tukaj trend spreminja. Ženske smo, tako kot na drugih področjih, emancipirane tudi na tem. Velikokrat se zgodi, da se stranke obdarijo tudi same.«
Barbara K. Germ je oblikovalka modnega steklenega nakita. Steklarsko delavnico je podedovala po očetu, a je po njegovi smrti hitro ugotovila, da je izdelava steklenih figuric ne veseli ter tako začela ponujati nakit iz stekla.
»Moje najbolj drzne kreacije po navadi nosijo precej starejše gospe, bolj kot mlajše. Vidim pa, da so se ženske na splošno v teh dveh desetletjih kar sprostile, postale so drznejše.«
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Arheološke najdbe kažejo, da so nakit nosili tudi moški, današnji trendi ob bok žlahtnim kovinam uvrščajo tudi nakit iz drugih materialov
Občudujmo ga na drugih, doma hranimo kakšen kos prejšnjih generacij, kupimo ali prejmemo ga za posebne priložnosti in obletnice. Vse to je nakit, ki je, včasih še bolj kot danes, izraz družbenega statusa. Dr. Peter Turk, priznani arheolog in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju na podlagi najnovejših najdb pove, da so se kitili že neandertalci.
»Najnovejše najdbe kažejo, da je v Evropi bil že neandertalec tisti, ki je perforiral kremplje ptic ujed, očitno zato, da si jih je nanizal kot ogrlico. To štejemo za najstarejše oblike nakita. Še bolj pogosti so perforirani kremplji ter zobje medvedov in drugih zveri kasneje v mlajšem paleolitiku.«
Za prepoznavo in določitev nakita so za arheologe najpomembnejših grobovi od mlajše kamene dobe dalje, v Sloveniji od bronaste dobe dalje. Te najdbe kažejo, da so se ženske krasile več kot moški.
»So določena obdobja v prazgodovini, peto in četrto stoletje pred našim štetjem, to je čas situle iz Vač, ko imamo v najbogatejših moških grobovih eno nanožnico, eno jantarjevo ali stekleno jagodo, ki kaže na izkaz njegovega bojevniškega statusa. Nakit torej ni samo ženska zadeva.«
V tujini je trend vrnitve rumenega nakita, pri nas je še vedno najbolj priljubljeno belo zlato. V najstarejši slovenski zlatarni pravijo, da je kriza prinesla novo ponudbo in jeklen nakit, s tem pa tudi stranke mlajših generacij. Najdražji serijski kos stane 10.000 evrov, ljudje pa si velikokrat zaželijo nakit izdelan po njihovih lastnih skicah. Vesna Zaleznik, vodja maloprodaje v Zlatarni Celje:
»Mislim, da se tudi tukaj trend spreminja. Ženske smo, tako kot na drugih področjih, emancipirane tudi na tem. Velikokrat se zgodi, da se stranke obdarijo tudi same.«
Barbara K. Germ je oblikovalka modnega steklenega nakita. Steklarsko delavnico je podedovala po očetu, a je po njegovi smrti hitro ugotovila, da je izdelava steklenih figuric ne veseli ter tako začela ponujati nakit iz stekla.
»Moje najbolj drzne kreacije po navadi nosijo precej starejše gospe, bolj kot mlajše. Vidim pa, da so se ženske na splošno v teh dveh desetletjih kar sprostile, postale so drznejše.«
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov