Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Arheološke najdbe kažejo, da so nakit nosili tudi moški, današnji trendi ob bok žlahtnim kovinam uvrščajo tudi nakit iz drugih materialov
Občudujmo ga na drugih, doma hranimo kakšen kos prejšnjih generacij, kupimo ali prejmemo ga za posebne priložnosti in obletnice. Vse to je nakit, ki je, včasih še bolj kot danes, izraz družbenega statusa. Dr. Peter Turk, priznani arheolog in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju na podlagi najnovejših najdb pove, da so se kitili že neandertalci.
»Najnovejše najdbe kažejo, da je v Evropi bil že neandertalec tisti, ki je perforiral kremplje ptic ujed, očitno zato, da si jih je nanizal kot ogrlico. To štejemo za najstarejše oblike nakita. Še bolj pogosti so perforirani kremplji ter zobje medvedov in drugih zveri kasneje v mlajšem paleolitiku.«
Za prepoznavo in določitev nakita so za arheologe najpomembnejših grobovi od mlajše kamene dobe dalje, v Sloveniji od bronaste dobe dalje. Te najdbe kažejo, da so se ženske krasile več kot moški.
»So določena obdobja v prazgodovini, peto in četrto stoletje pred našim štetjem, to je čas situle iz Vač, ko imamo v najbogatejših moških grobovih eno nanožnico, eno jantarjevo ali stekleno jagodo, ki kaže na izkaz njegovega bojevniškega statusa. Nakit torej ni samo ženska zadeva.«
V tujini je trend vrnitve rumenega nakita, pri nas je še vedno najbolj priljubljeno belo zlato. V najstarejši slovenski zlatarni pravijo, da je kriza prinesla novo ponudbo in jeklen nakit, s tem pa tudi stranke mlajših generacij. Najdražji serijski kos stane 10.000 evrov, ljudje pa si velikokrat zaželijo nakit izdelan po njihovih lastnih skicah. Vesna Zaleznik, vodja maloprodaje v Zlatarni Celje:
»Mislim, da se tudi tukaj trend spreminja. Ženske smo, tako kot na drugih področjih, emancipirane tudi na tem. Velikokrat se zgodi, da se stranke obdarijo tudi same.«
Barbara K. Germ je oblikovalka modnega steklenega nakita. Steklarsko delavnico je podedovala po očetu, a je po njegovi smrti hitro ugotovila, da je izdelava steklenih figuric ne veseli ter tako začela ponujati nakit iz stekla.
»Moje najbolj drzne kreacije po navadi nosijo precej starejše gospe, bolj kot mlajše. Vidim pa, da so se ženske na splošno v teh dveh desetletjih kar sprostile, postale so drznejše.«
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Arheološke najdbe kažejo, da so nakit nosili tudi moški, današnji trendi ob bok žlahtnim kovinam uvrščajo tudi nakit iz drugih materialov
Občudujmo ga na drugih, doma hranimo kakšen kos prejšnjih generacij, kupimo ali prejmemo ga za posebne priložnosti in obletnice. Vse to je nakit, ki je, včasih še bolj kot danes, izraz družbenega statusa. Dr. Peter Turk, priznani arheolog in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju na podlagi najnovejših najdb pove, da so se kitili že neandertalci.
»Najnovejše najdbe kažejo, da je v Evropi bil že neandertalec tisti, ki je perforiral kremplje ptic ujed, očitno zato, da si jih je nanizal kot ogrlico. To štejemo za najstarejše oblike nakita. Še bolj pogosti so perforirani kremplji ter zobje medvedov in drugih zveri kasneje v mlajšem paleolitiku.«
Za prepoznavo in določitev nakita so za arheologe najpomembnejših grobovi od mlajše kamene dobe dalje, v Sloveniji od bronaste dobe dalje. Te najdbe kažejo, da so se ženske krasile več kot moški.
»So določena obdobja v prazgodovini, peto in četrto stoletje pred našim štetjem, to je čas situle iz Vač, ko imamo v najbogatejših moških grobovih eno nanožnico, eno jantarjevo ali stekleno jagodo, ki kaže na izkaz njegovega bojevniškega statusa. Nakit torej ni samo ženska zadeva.«
V tujini je trend vrnitve rumenega nakita, pri nas je še vedno najbolj priljubljeno belo zlato. V najstarejši slovenski zlatarni pravijo, da je kriza prinesla novo ponudbo in jeklen nakit, s tem pa tudi stranke mlajših generacij. Najdražji serijski kos stane 10.000 evrov, ljudje pa si velikokrat zaželijo nakit izdelan po njihovih lastnih skicah. Vesna Zaleznik, vodja maloprodaje v Zlatarni Celje:
»Mislim, da se tudi tukaj trend spreminja. Ženske smo, tako kot na drugih področjih, emancipirane tudi na tem. Velikokrat se zgodi, da se stranke obdarijo tudi same.«
Barbara K. Germ je oblikovalka modnega steklenega nakita. Steklarsko delavnico je podedovala po očetu, a je po njegovi smrti hitro ugotovila, da je izdelava steklenih figuric ne veseli ter tako začela ponujati nakit iz stekla.
»Moje najbolj drzne kreacije po navadi nosijo precej starejše gospe, bolj kot mlajše. Vidim pa, da so se ženske na splošno v teh dveh desetletjih kar sprostile, postale so drznejše.«
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov