Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Center za smeh v naših možganih se je razvil pred centrom za govor, pojasnjuje dr. Zvezdan Pirtošek
“Blagodejni učinek smeha na telo je bil dokazan v več raziskavah,” pojasnjuje dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Raven stresnih hormonov je nižja, če se smejimo, prav tako imamo še 30 minut po smejanju v možganih zvišano raven t. i. endogenih opioidov, ki nas naredijo vedre, nas pomirijo, nas potolažijo in socialno povežejo med seboj.
“Terapija s smehom je danes precej pogosta v medicini. Ena od raziskav je celo pokazala, da so bili antidepresivi enako ali manj učinkoviti kot terapija s smehom,” še pojasni nevrolog.
Smeh je sicer tudi močna socialna vez. Ne le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih. Vemo, da se smejijo primati, nedavno so dokazali, da se smejijo tudi laboratorijske podgane, če se ljudje igrajo z njimi. “Center za smeh je eden najbolj zgodnjih v evoluciji človeka. Smejali smo se več milijonov let, preden smo znali izreči prvo besedo,” še razloži dr. Pirtošek.
“Nasmejimo se tistemu, kar nam je poznano, blizu,” pa ugotavlja komik Uroš Kuzman in nadaljuje: “Šale za katere smo dojemljivi, so pogojene s tem, v kakšni stopnji življenja smo tisti hip, kakšna je naša okolica.” Da za smeh ni potreben smešen položaj ali šala, pa so prepričani vaditelji joge smeha, med njimi tudi Monika Radič, ki izvaja delavnice joge smeha. Ugotavlja, da imamo ljudje neke vrste zavoro v sebi, kar zadeva smeh: “Mislimo, da je zanj potrebna nek humorni položaj, a možgani ne razlikujejo med resničnim in narejenih smehom. Blagodejni učinki pa so posledica obeh.” Predstavila nam je eno od vaj, ki jih izvajajo na jogi smeha:
“Iztegnemo roki in si predstavljamo, da imamo v vsaki en kozarec ter da prelivamo mleko iz enega v drug kozarec. Nato se s telesom nagnemo v eno smer in rečemo ho-o. Nato se nagnemo v drugo smer, kot da prelivamo mleko tja in spet rečemo ho-o. Ponovimo še tretjič, potem pa primemo kozarec, se nagnemo rahlo nazaj in se medtem, ko spijemo ta kozarec smeha, glasno zasmejemo.”
Pri tem, kako boste to naredili, ni ovir. Dobrodošlo je, da se smejite na glas, a lahko tudi le v notranjosti.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Center za smeh v naših možganih se je razvil pred centrom za govor, pojasnjuje dr. Zvezdan Pirtošek
“Blagodejni učinek smeha na telo je bil dokazan v več raziskavah,” pojasnjuje dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Raven stresnih hormonov je nižja, če se smejimo, prav tako imamo še 30 minut po smejanju v možganih zvišano raven t. i. endogenih opioidov, ki nas naredijo vedre, nas pomirijo, nas potolažijo in socialno povežejo med seboj.
“Terapija s smehom je danes precej pogosta v medicini. Ena od raziskav je celo pokazala, da so bili antidepresivi enako ali manj učinkoviti kot terapija s smehom,” še pojasni nevrolog.
Smeh je sicer tudi močna socialna vez. Ne le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih. Vemo, da se smejijo primati, nedavno so dokazali, da se smejijo tudi laboratorijske podgane, če se ljudje igrajo z njimi. “Center za smeh je eden najbolj zgodnjih v evoluciji človeka. Smejali smo se več milijonov let, preden smo znali izreči prvo besedo,” še razloži dr. Pirtošek.
“Nasmejimo se tistemu, kar nam je poznano, blizu,” pa ugotavlja komik Uroš Kuzman in nadaljuje: “Šale za katere smo dojemljivi, so pogojene s tem, v kakšni stopnji življenja smo tisti hip, kakšna je naša okolica.” Da za smeh ni potreben smešen položaj ali šala, pa so prepričani vaditelji joge smeha, med njimi tudi Monika Radič, ki izvaja delavnice joge smeha. Ugotavlja, da imamo ljudje neke vrste zavoro v sebi, kar zadeva smeh: “Mislimo, da je zanj potrebna nek humorni položaj, a možgani ne razlikujejo med resničnim in narejenih smehom. Blagodejni učinki pa so posledica obeh.” Predstavila nam je eno od vaj, ki jih izvajajo na jogi smeha:
“Iztegnemo roki in si predstavljamo, da imamo v vsaki en kozarec ter da prelivamo mleko iz enega v drug kozarec. Nato se s telesom nagnemo v eno smer in rečemo ho-o. Nato se nagnemo v drugo smer, kot da prelivamo mleko tja in spet rečemo ho-o. Ponovimo še tretjič, potem pa primemo kozarec, se nagnemo rahlo nazaj in se medtem, ko spijemo ta kozarec smeha, glasno zasmejemo.”
Pri tem, kako boste to naredili, ni ovir. Dobrodošlo je, da se smejite na glas, a lahko tudi le v notranjosti.
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov