Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osmofebruarske obletnice leta dva tisoč petnajst

08.02.2015

Danes slavimo slovenski kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849. Naša radijska postaja je vsako leto obširno obeležila praznik in Prešernove nagrajence. Prvi je Prešernovo nagrado leta 1939 prejel pesnik Alojz Gradnik za zbirko Večni studenci. Josip Vidmar je leta 1964 v pogovoru z Bogdanom Tometom tako utemeljil odločitev za slovenski kulturni praznik: Po dobrega pol leta je prva svetovna vojna že sprožala pomanjkanje v oskrbi prebivalstva. O tem je pisala tudi tržaška Edinost iz Berolina, kakor so tedaj imenovali glavno mesto Nemčije: "Državna razdeljevalnica je sklenila, da ima vsaka komunalna zveza skrbeti za to, da ne bo prebivalstvo porabljalo več moke, nego odgovarja povprečni dnevni porabi 225 gramov na osebo prebivalstva. K temu se pripominja, da 225 gramov moke, vštevši pridevek krompirja, odgovarja množini kruha, okroglo 2 kilograma kruha na teden." Na Mostu na Soči se je na današnji dan leta 1930 rodil pisatelj in akademik Saša Vuga. Po maturi v Šempetru je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost in se zaposlil kot radijski napovedovalec ter nekaj časa delal tudi na naši radijski postaji. Kasneje je bil dramaturg in urednik na televiziji. Prve novele je objavil v Soškem tedniku in v Mladinski reviji. Sledili so številni romani. O delu, ki mu je prineslo Prešernovo nagrado, je povedal: Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Prešeren - predstavnik naše kulture: »S tem, da je Predsedstvo SNOSA proglasilo 8. februar za praznik slovenske kulture, je manifestiralo, da se je slovenska politika vključila v celotno slovensko kulturo in da slovenska politika ne bo zapustila več poti, ki jih je nakazal Prešeren.« Sicer pa je Partizanski dnevnik tega dne poročal tudi o orjaških letalskih napadih na Nemčijo. Bŕdo je manjše obcestno naselje v Spodnji Vipavski dolini. Leži na flišnem griču tik nad levim bregom reke Vipave, jugozahodno od Dornberka. Vas obkrožajo vinogradi. Že lega kaže na izvor imena 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetinica' in izhaja iz samostalnika bŕdo. Spominjamo se tudi na današnji dan leta 1970 umrlega beneškega ljudskega godca Aljzija Karliča Vigona. V Čedadu se je glasbeno izobrazil, sam je izdeloval in popravljal harmonike. V arhivu hranimo Vigonov Valček.


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osmofebruarske obletnice leta dva tisoč petnajst

08.02.2015

Danes slavimo slovenski kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849. Naša radijska postaja je vsako leto obširno obeležila praznik in Prešernove nagrajence. Prvi je Prešernovo nagrado leta 1939 prejel pesnik Alojz Gradnik za zbirko Večni studenci. Josip Vidmar je leta 1964 v pogovoru z Bogdanom Tometom tako utemeljil odločitev za slovenski kulturni praznik: Po dobrega pol leta je prva svetovna vojna že sprožala pomanjkanje v oskrbi prebivalstva. O tem je pisala tudi tržaška Edinost iz Berolina, kakor so tedaj imenovali glavno mesto Nemčije: "Državna razdeljevalnica je sklenila, da ima vsaka komunalna zveza skrbeti za to, da ne bo prebivalstvo porabljalo več moke, nego odgovarja povprečni dnevni porabi 225 gramov na osebo prebivalstva. K temu se pripominja, da 225 gramov moke, vštevši pridevek krompirja, odgovarja množini kruha, okroglo 2 kilograma kruha na teden." Na Mostu na Soči se je na današnji dan leta 1930 rodil pisatelj in akademik Saša Vuga. Po maturi v Šempetru je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost in se zaposlil kot radijski napovedovalec ter nekaj časa delal tudi na naši radijski postaji. Kasneje je bil dramaturg in urednik na televiziji. Prve novele je objavil v Soškem tedniku in v Mladinski reviji. Sledili so številni romani. O delu, ki mu je prineslo Prešernovo nagrado, je povedal: Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Prešeren - predstavnik naše kulture: »S tem, da je Predsedstvo SNOSA proglasilo 8. februar za praznik slovenske kulture, je manifestiralo, da se je slovenska politika vključila v celotno slovensko kulturo in da slovenska politika ne bo zapustila več poti, ki jih je nakazal Prešeren.« Sicer pa je Partizanski dnevnik tega dne poročal tudi o orjaških letalskih napadih na Nemčijo. Bŕdo je manjše obcestno naselje v Spodnji Vipavski dolini. Leži na flišnem griču tik nad levim bregom reke Vipave, jugozahodno od Dornberka. Vas obkrožajo vinogradi. Že lega kaže na izvor imena 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetinica' in izhaja iz samostalnika bŕdo. Spominjamo se tudi na današnji dan leta 1970 umrlega beneškega ljudskega godca Aljzija Karliča Vigona. V Čedadu se je glasbeno izobrazil, sam je izdeloval in popravljal harmonike. V arhivu hranimo Vigonov Valček.


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov