Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
V Mokronogu se je na današnji dan leta 1885 rodil odvetnik in podjetnik Alojzij Kisovec. V Parizu je ubranil disertacijo O ilirskem vprašanju. Zatem je v Trstu postal odvetnik, na Reki je vodil Zadružno banko in se kot gospodarski izvedenec slovenske delegacije udeležil pariških mirovnih pogajanj. S češkimi družabniki je ustanovil več delniških družb, med njimi veleblagovnico Tata, ki je zdaj Nama. Nacisti so ga zaprli in mu zaplenili premoženje. Po vojni se je izselil v Argentino, leta 1969 pa se je preselil v Trst. "Parnik družbe Cunard, »Lusitania«, je bil torpediran in se je včeraj potopil. Pomoč je bila odposlana," tako je svoje bralce s povzetkom Reuterjeve vesti iz Quenstowna obvestila večerna Edinost 8. maja 1915. Umrlo je tisoč 198 potnikov in članov posadke, med njimi 128 ameriških državljanov. V Podnartu se je na današnji dan leta 1920 rodil smučarski skakalec in organizator Rudi Finžgar. Leta 1944 je v Cerknem organiziral smučarsko delavnico, iz katere so po osvoboditvi v Begunjah razvili tovarno Elan. Rudi Finžgar jo je uspešno vodil do leta 1958. Kot prvi slovenski smučarski skakalec je leta 1947 preskočil sto metrov. V skromni šoli v Rheimsu v Franciji so nemški admiral Hans von Friedenburg, feldmaršal Alfred Gustav Jodl in njegov pribočnik generalmajor Wilhelm Oxenius na današnji dan leta 1945 ob 2.41 ponoči podpisali vdajo nemške vojske. S tem so brezpogojno kapitulirale vse nemške vojaške sile v drugi svetovni vojni. Da bi označili enotnost med zmagovalci, so podpis ponovili v Berlinu, kjer je sprejem vdaje za Sovjetsko zvezo podpisal general Žukov. Gábrk je vasica, ki stoji na najvišjem slemenu Brkinov. Na južni strani med naseljem in vrhom Bršnjakom se začne grapa Gabrškega potoka, ki ponikne v slepi dolini Jezerini, gozdnata osojna pobočja pa se strmo spuščajo v dolino potoka Šmagurke. Ime izvira iz občnega imena gábrik - gabrov gozd. Fašisti so kraj preimenovali v Gabrega. Na Dunaju je na današnji dan leta 1825 umrl skladatelj Antonio Salieri. Bil je Tartinijev učenec, zaslovel pa je kot dvorni skladatelj avstrijskega cesarja Jožefa II. Napisal je kar 40 oper, manjši pa je instrumentalni opus, z najbolj znanimi serenadami. Prisluhnimo koncertinu za oboo in godala, iz katerega prisluhnimo odlomku 4. stavka, ki ga je posnel kvartet Amati in oboist Paolo Pallastri
Oglejski patriarh Ludovik na današnji dan leta 1425 z listino podeli Hermanu II. Celjskemu obsežne fevde na Dolenjskem in Notranjskem. Celjski dedujejo tudi državne fevde Ortenburžanov, ki jim jih je podelil cesar. V Kenoshi se je na današnji dan leta 1915 rodil režiser, novinar, igralec in radijec Orson Welles. Kariero je začel v gledališču. Z radijsko igro Vojna svetov je leta 1938 sprožil preplah s prepričljivo zgodbo o invaziji Marsovcev, zato prisluhnimo odlomku: To mu je odprlo vrata Holywooda, kjer je leta 1941 prejel oskarja za film Državljan Kane. Tržaška Edinost je na današnji dan leta 1915 tako povzela članek "Vojni otroci" praškega lista Pravo Lidu: "Devet mesecev je minilo od začetka vojne in prvi vojni otroci že prihajajo na svet. Kdo so ti otroci? "Mati je vedno prava, oče neprav," pravi že starorimsko pravo! Zgodovina ne pomni takega mešanja plemen, kakor dandanes !" "Sovražne izgube v Istri in Slovenskem Primorju, Visoki ujetniki v Belinu, Maršal Tito čestita maršalu Stalinu ob priliki zavzetja Berlina, kapitulacija v severzapadni Nemčiji, Reka in Pulj osvobojeni, Radio Trst spet oddaja, na Primorskem je praznik - Gorica manifestira," tako je na današnji dan leta 1945 na prvi strani poročal Partizanski dnevnik. Na današnji dan leta 2000 je v 93-em letu v Trstu umrl slikar in grafik Lojze Spacal. Po Akademiji Brera je v Milanu zaslovel, v Sloveniji pa se je z grafično mapo uveljavil leta 1951. Slogovno je začel z magičnim realizmom in po krajšem realističnem obdobju nadaljeval abstraktna raziskovanja. Ob 80-letnici je leta 1987 takole opredelil svojo zvestobo Krasu in morju: Gábrje so gručasto naselje v dnu Srednje Soške doline ob vznožju Mrzlega vrha, na levem bregu reke Soče, ob cesti Tolmin - Kamno. Ime se je razvilo iz slovanske besede grabri, kar je pogosta imenska osnova tudi pri drugih Slovanih. Rudolf Valentino je bil eden prvih hollywoodskih zvezdnikov, pred katerim so oboževalke omedlevale. Rodil se je na današnji dan leta 1895. V arhivu hranimo ploščo iz 3o-ih let prejšnjega stoletja z njegovim posnetkom: Valentina je opevala tudi Connie Francis:
V nepojasnjenih okoliščinah so na današnji dan leta 200 ubili vojskovodjo Suna Cuja, ki je postavil temelje države vzhodni Wu. V zgodovino se je zapisal kot kralj vojne vzhodne kitajske dinastije Han. V Mavčičah se je na današnji dan leta 1910 rodil apostolski administrator in koprski škof Janez Jenko. Po doktoratu je bil leta 1964 imenovan za apostolskega administratorja Slovenskega Primorja, leta 1977 je postal prvi koprski škof po letu 1830. Njegov naslednik Metod Pirih se ga tako spominja: "Hindenburg nadaljuje v severozapadni Rusiji ofenzivne kretnje in že ogroža oskrbo ruskih armad. Na francoskem bojišču so Nemci nadaljevali napad pri Ypernu," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. V osvobojeni Ajdovščini je bila na današnji dan leta 1945 na seji Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta ustanovljena prva slovenska vlada. V arhivu hranimo pričevanje Martina Greifa - Rudija: Zavezniki so osvobodili zadnje nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen. Ema Tul se spominja: "Ja. 5. maja sem bila osvobojena, 6. maja sem imela 20 let. Imela sem 30 kilogramov, nisem mogla niti govoriti. Imela sem srečo, da sem prišla spet k sebi in danes imam 83 let in sem še tukaj." V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrla defektologinja, publicistka in politična aktivitska Angela Vode. Pred drugo svetovno vojno je bila ustanovna članica komunistične partije. Leta 1947 je bila obsojena na Nagodetovem procesu. Leta 1982 je tako pripovedovala o Ivanu Cankarju: Alenka Puhar je leta 2005 objavila Skrite spomine Angele Vode. Gabrče so gručasta vasica v jugovzhodnem delu Senožeškega podolja. Občnoimenski pomen slovenske besede gaber je drevo Carpinus betulus. Razvila se je iz slovanske besede grabri, kar je pogosta imenska osnova tudi pri drugih Slovanih. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1930 rodil skladatelj, aranžer, dirigent, saksofonist in klarinetist Karel Soss. Nadimek Ati mu je dal mlajši brat. Na Akademiji za glasbo je diplomiral iz klarineta, v Parizu pa se je izpopolnjeval kot saksofonist. Igral je v Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Z arhivske plošče plesnega orkestra RTV Ljubljana In the mood prisluhnimo Atijevi skladbi Na špici
Po smrti Hermana I. je vodenje celjske grofovske dinastije na današnji dan leta 1385 prevzel Herman II., ki je kmalu postal eden najmogočnejših fevdalnih velikašev na Slovenskem. Bil je politično in sorodstveno povezan s kraljem in cesarjem Sigismundom Luksemburškim. Pred smrtjo si je zagotovil naslov državnega kneza. V zahodni Galiciji se je na današnji dan leta 1915 končala tridnevna nemško-ruska bitka pri Gorlicah in Tarnowu. Nemška vojska prebije rusko obrambno linijo ter zasede Litvo in Kurlandijo. Italija pa je po tajnih pogajanjih z antantnimi državami objavila, da izstopa iz zveze z Nemčijo in Avstroogrsko. "V trosporazumu so zvezane tri največje države sveta. Francija s kolonijami vred je torej tako velika kakor Evropa. Ruskega ozemlja je za dve Evropi, angleškega pa za tri Evrope," je pisala tržaška Edinost. V Sežani se je na današnji dan leta 1940 rodil živilski tehnolog Stanislav Renčelj. Po končani Biotehniški fakulteto se je zaposlil v sežanski kmetijski zadrugi, kjer je z izvedenci iz Parme zasnoval pršutarno v Šepuljah. Posvetil se je raziskavam in uspešno magistriral ter doktoriral. V arhivu hranimo izjavo Stanislava Renčlja iz leta 1995, ko je kot direktor kobilarne Lipica tako komentiral njeno podržavljenje: Na Biotehniški fakulteti je docent na področju tehnologije mesa. Izdal je več knjig, med njimi posebej izstopata monografiji o teranu in kraškem kamnu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 sestal protipartizanski Narodni odbor za Slovenijo in se razglasil za prvi slovenski parlament. Predsednik France Kremžar je podpisal imenovanje Narodne vlade za Slovenijo. Slovensko domobranstvo so pod poveljstvom Franca Krenerja preimenovali v Slovensko narodno vojsko. V Ljubljani je na današnji dan leta 1975 umrl filozof France Veber. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija. Bil je univerzitetni profesor in akademik, vendar so ga leta 1945 izključili, rehabilitirali pa šele leta 1996. Najbolj odmevno delo je Estetika. Na današnji dan leta 1995 je umrl konjeniški trener Dušan Mavec. Že v mladosti se je na kmetiji v Lokvi navdušil za konje. Zaposlil se je v bližnji lipiški kobilarni, kjer je poklicnim obveznostim pridružil športno udejstvovanje. Postal je trener in leta 1982 vodja državne reprezentance. Leta 1984 so lipiški jahači uspešno nastopili na 23-ih poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Dušan Mavec je tedaj tako napovedal možnosti lipiške ekipe: Od leta 1990 je Dušan Mavec delal kot trener v Avstriji. Fójda je občina v videmski pokrajini. Vanjo sodijo naselja Čenebola, Podcerkev, Podrata, Vila, Garmovščica, Podvila ter v italijanščini Costapiana in Pedrosa. Ime Fojda je furlanskega izvora in izhaja iz latinskega 'fagetum' v pomenu "bukovje". Zapis iz leta tisoč omenja Fagete, 1025 Fageda, iz leta 1763 pa Faedis. V Šibeniku se je na današnji dan leta 1975 rodil pianist Maksim Mrvica. Nastopati je začel že pri devetih letih, po zagrebški akademiji se je izpopolnjeval v Budimpešti in Parizu, zaslovel pa je z mešanjem klasične in pop-rock glasbe. Prisluhnimo mu v Chopinovem Nocturnu št. 2 opus 9
Dežnik je bil v antiki predvsem parasol, senčnik in protokolarni pripomoček kraljev in visokega plemstva. Šele na današnji dan leta 1715 je Jean Marius predstavil zložljivi dežnik. Tako so se Parižani začeli gibati po mestnih ulicah tudi v deževnih dneh, Pariz pa je kmalu postal svetovno modno središče. "Predor ruske fronte v zahodni Galiciji, Boji na Galipoljskem poloutoku," tako je večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Po poročilu lista »Petersburškija Vjedomosti« so pričeli zavezniki veliko akcijo na Poljskem. Vrše se nova premikanja čet v smeri proti Osowcu in Varšavi." Na današnji dan leta 1945 je domobranska politična policija na Turjaku po mučenjih usmrtila 26 zaprtih vodilnih aktivistov Osvobodilne fronte. Po osvoboditvi Trsta se je močna nemška skupina skušala z Reke prebiti proti Trstu, da bi se predala zaveznikom, vendar so jo enote IV. Armade obkolile in jo v bojih 4., 5. in 6. maja razbile, je poročal Partizanski dnevnik. Na današnji dan leta 1980 je v Ljubljani umrl Josip Broz - Tito, predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, maršal Jugoslavije. Titova vloga še čaka na celovito zgodovinsko osvetlitev. Dejstvo pa je, da je tedaj ob 15-ih in pet minut Jugoslavija obstala. Naša radijska postaja je pripravila poseben žalni program. Prisluhnimo najprej Nevi Lukeš: Gábrje so gručasto naselje sredi Vipavskih Brd, ki leži v zavetni legi Ostrega vrha in Planine, v dolini potoka Gaberščka. Občnoimenski pomen slovenske besede gaber je drevo Carpinus betulus. Razvila se je iz slovanske besede grabri, kar je pogosta imenska osnova tudi pri drugih Slovanih. Gábrčani so tako 'prebivalci gabrovega gozda'. Gábrje so fašisti preimenovali v Gabria di Vipacco. Danes se spominjamo očeta klavirja, florentinskega izdelovalca čembalov, Bartolomea Christofiorija. Rodil se je na današnji dan leta 1655. Leta 1709 je objavil opis in skico prvega klavirja, ki ga je uveljavil Johann Stein z Mozartom in Beethovnom. John Broadwood pa je leta 1783 patentiral klavir s pedalom, sedanjo obliko pa mu je leta 1855 dal znameniti Steinway. Friderik Chopin in Artur Rubenstein sta se zapisala klavirju. Prisluhnimo posnetku skladbe Nocturno opus 9
Po smrti Hermana I. je vodenje celjske grofovske dinastije na današnji dan leta 1385 prevzel Herman II., ki je kmalu postal eden najmogočnejših fevdalnih velikašev na Slovenskem. Bil je politično in sorodstveno povezan s kraljem in cesarjem Sigismundom Luksemburškim. Pred smrtjo si je zagotovil naslov državnega kneza. V zahodni Galiciji se je na današnji dan leta 1915 končala tridnevna nemško-ruska bitka pri Gorlicah in Tarnowu. Nemška vojska prebije rusko obrambno linijo ter zasede Litvo in Kurlandijo. Italija pa je po tajnih pogajanjih z antantnimi državami objavila, da izstopa iz zveze z Nemčijo in Avstroogrsko. "V trosporazumu so zvezane tri največje države sveta. Francija s kolonijami vred je torej tako velika kakor Evropa. Ruskega ozemlja je za dve Evropi, angleškega pa za tri Evrope," je pisala tržaška Edinost. V Sežani se je na današnji dan leta 1940 rodil živilski tehnolog Stanislav Renčelj. Po končani Biotehniški fakulteto se je zaposlil v sežanski kmetijski zadrugi, kjer je z izvedenci iz Parme zasnoval pršutarno v Šepuljah. Posvetil se je raziskavam in uspešno magistriral ter doktoriral. V arhivu hranimo izjavo Stanislava Renčlja iz leta 1995, ko je kot direktor kobilarne Lipica tako komentiral njeno podržavljenje: Na Biotehniški fakulteti je docent na področju tehnologije mesa. Izdal je več knjig, med njimi posebej izstopata monografiji o teranu in kraškem kamnu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 sestal protipartizanski Narodni odbor za Slovenijo in se razglasil za prvi slovenski parlament. Predsednik France Kremžar je podpisal imenovanje Narodne vlade za Slovenijo. Slovensko domobranstvo so pod poveljstvom Franca Krenerja preimenovali v Slovensko narodno vojsko. V Ljubljani je na današnji dan leta 1975 umrl filozof France Veber. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija. Bil je univerzitetni profesor in akademik, vendar so ga leta 1945 izključili, rehabilitirali pa šele leta 1996. Najbolj odmevno delo je Estetika. Na današnji dan leta 1995 je umrl konjeniški trener Dušan Mavec. Že v mladosti se je na kmetiji v Lokvi navdušil za konje. Zaposlil se je v bližnji lipiški kobilarni, kjer je poklicnim obveznostim pridružil športno udejstvovanje. Postal je trener in leta 1982 vodja državne reprezentance. Leta 1984 so lipiški jahači uspešno nastopili na 23-ih poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Dušan Mavec je tedaj tako napovedal možnosti lipiške ekipe: Od leta 1990 je Dušan Mavec delal kot trener v Avstriji. Fójda je občina v videmski pokrajini. Vanjo sodijo naselja Čenebola, Podcerkev, Podrata, Vila, Garmovščica, Podvila ter v italijanščini Costapiana in Pedrosa. Ime Fojda je furlanskega izvora in izhaja iz latinskega 'fagetum' v pomenu "bukovje". Zapis iz leta tisoč omenja Fagete, 1025 Fageda, iz leta 1763 pa Faedis. V Šibeniku se je na današnji dan leta 1975 rodil pianist Maksim Mrvica. Nastopati je začel že pri devetih letih, po zagrebški akademiji se je izpopolnjeval v Budimpešti in Parizu, zaslovel pa je z mešanjem klasične in pop-rock glasbe. Prisluhnimo mu v Chopinovem Nocturnu št. 2 opus 9
Po smrti Hermana I. je vodenje celjske grofovske dinastije na današnji dan leta 1385 prevzel Herman II., ki je kmalu postal eden najmogočnejših fevdalnih velikašev na Slovenskem. Bil je politično in sorodstveno povezan s kraljem in cesarjem Sigismundom Luksemburškim. Pred smrtjo si je zagotovil naslov državnega kneza. V zahodni Galiciji se je na današnji dan leta 1915 končala tridnevna nemško-ruska bitka pri Gorlicah in Tarnowu. Nemška vojska prebije rusko obrambno linijo ter zasede Litvo in Kurlandijo. Italija pa je po tajnih pogajanjih z antantnimi državami objavila, da izstopa iz zveze z Nemčijo in Avstroogrsko. "V trosporazumu so zvezane tri največje države sveta. Francija s kolonijami vred je torej tako velika kakor Evropa. Ruskega ozemlja je za dve Evropi, angleškega pa za tri Evrope," je pisala tržaška Edinost. V Sežani se je na današnji dan leta 1940 rodil živilski tehnolog Stanislav Renčelj. Po končani Biotehniški fakulteto se je zaposlil v sežanski kmetijski zadrugi, kjer je z izvedenci iz Parme zasnoval pršutarno v Šepuljah. Posvetil se je raziskavam in uspešno magistriral ter doktoriral. V arhivu hranimo izjavo Stanislava Renčlja iz leta 1995, ko je kot direktor kobilarne Lipica tako komentiral njeno podržavljenje: Na Biotehniški fakulteti je docent na področju tehnologije mesa. Izdal je več knjig, med njimi posebej izstopata monografiji o teranu in kraškem kamnu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 sestal protipartizanski Narodni odbor za Slovenijo in se razglasil za prvi slovenski parlament. Predsednik France Kremžar je podpisal imenovanje Narodne vlade za Slovenijo. Slovensko domobranstvo so pod poveljstvom Franca Krenerja preimenovali v Slovensko narodno vojsko. V Ljubljani je na današnji dan leta 1975 umrl filozof France Veber. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija. Bil je univerzitetni profesor in akademik, vendar so ga leta 1945 izključili, rehabilitirali pa šele leta 1996. Najbolj odmevno delo je Estetika. Na današnji dan leta 1995 je umrl konjeniški trener Dušan Mavec. Že v mladosti se je na kmetiji v Lokvi navdušil za konje. Zaposlil se je v bližnji lipiški kobilarni, kjer je poklicnim obveznostim pridružil športno udejstvovanje. Postal je trener in leta 1982 vodja državne reprezentance. Leta 1984 so lipiški jahači uspešno nastopili na 23-ih poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Dušan Mavec je tedaj tako napovedal možnosti lipiške ekipe: Od leta 1990 je Dušan Mavec delal kot trener v Avstriji. Fójda je občina v videmski pokrajini. Vanjo sodijo naselja Čenebola, Podcerkev, Podrata, Vila, Garmovščica, Podvila ter v italijanščini Costapiana in Pedrosa. Ime Fojda je furlanskega izvora in izhaja iz latinskega 'fagetum' v pomenu "bukovje". Zapis iz leta tisoč omenja Fagete, 1025 Fageda, iz leta 1763 pa Faedis. V Šibeniku se je na današnji dan leta 1975 rodil pianist Maksim Mrvica. Nastopati je začel že pri devetih letih, po zagrebški akademiji se je izpopolnjeval v Budimpešti in Parizu, zaslovel pa je z mešanjem klasične in pop-rock glasbe. Prisluhnimo mu v Chopinovem Nocturnu št. 2 opus 9
Na današnji dan leta 1850 je v Biljani umrl narodni buditelj in publicist Gašper Cigale. Pripadal je krogu goriških študentov, ki so se zbirali v bukvarnici Valentina Staniča, ter skupini briških duhovnikov, ki so ustanavljali prve stalne slovenske šole. Širil je slovenski tisk in dopisoval v Narod, v katerem je objavljal tudi svoje pesmi, najbolj znana je bila Kavka in petelin. Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča: "Dan 2. majnika leta 1915 bi znal biti eden glavnih mejnikov naše vojne proti Rusiji. Priborili smo si taktično in operativno pomembno zmago. Z vsemi sredstvi tehnike zgrajena, neprestano utrjevana in precej gosto zasedena postojanka Rusov med izlivom Dunajca in severnim pobočjem Vzhodnih Beskidov je bila predrta. Postojanke so v naših rokah, sovražnik se popolnoma umika, torej v smeri proti Dembici - Jaslu - Žmigrodu, proti vzhodu," je objavila tržaška Edinost. Enote 4. armade so na današnji dan leta 1945 prodrle v središče Trsta. Enote 9. korpusa so napadle radijsko postajo in zavzele Barkovlje in Kontovel, 31. divizija pa je napadla Križ in Nabrežino. 17. udarna brigada Franceta Prešerna je osvobodila Gorico. Tedanji komisar Bazoviške brigade, Drago Košmrlj, se je tako spominjal zaključnih bojev: Fojána leži na flišnem slemenu v najzahodnejšem delu Goriških Brd. Kraj se prvič omenja že leta 1180 kot de Floiano. Samo ime je verjetno furlanskega izvora. Foján pri Špetru na Soči se omenja leta 1284 kot Folliani, kasneje kot Follano. To krajevno ime je tvorjeno iz latinskega osebnega imena Folius, torej prvotno pomeni Folijevo posest. Fašisti so kraj preimenovali v Fleana. Na današnji dan leta 1660 se je v Palermu rodil skladatelj Pietro Alessandro Gaspare Scarlatti. Že pri 12-ih se je izobraževal v Rimu pri svojem vzorniku Bernardu Pasquiniju. S prvo izmed 115-ih oper Navidezni nesporazumi si je pridobil zaščito švedske kraljice Kristine, obenem pa tudi naročila iz Neaplja, kjer je postal kraljevi kapelnik. Tam je napisal 40 oper, zatem je delal v Firencah, Rimu in Benetkah. Prisluhnimo odlomku sonate za flavto in godala. Flavtista Pala Nemetha spremlja orkester Capella Savaria
V spomin na krvave dogodke v Chicagu, ko je policija leta 1883 napadla stavkajoče delavce, je prvi kongres Druge internacionale leta 1886 prvi maj razglasil za mednarodni praznik dela. V Ljubljani so prvi maj kot delavski praznik na Slovenskem praznovali že leta 1890. Leto kasneje se je na prvomajski povorki v Trstu zbralo že pet tisoč delavcev. 1. maja leta 1945 se je ob osvoboditvi Trsta na Trgu zedinjenja Italije zbrala skoraj stotisočglava množica. V arhivu hranimo pričevanje Vlade Bidovec, partizanke Morane: "Namere nemškega armadnega vodstva na Poljskem in v Karpatih delajo Rusom velike skrbi. Vsekakor je pričakovati v kratkem srditih bojev, vendar pa vlada popolna negotovost glede vprašanja, ali se bo omejilo delovanje na Karpate, ali pa prično Nemci z ofenzivo na kakem drugem mestu," tako je poročala sobotna večerna prvomajska Edinost leta 1915. Prvomajska številka Partizanskega dnevnika je objavila tudi Proglas narodom demokratične federativne Jugoslavije za 1. maj z gesli "Vse za fronto - vse za zmago!, Smrt fašizmu - Svoboda narodu!" Posebena izdaja Partizanskega dnevnika pa je na naslovnici objavila zahvalo vrhovnega poveljnika maršala Tita edinicam IV. Armade ter VII. in IX. korpusa za osvoboditev Trsta. V Rodiku se je na današnji dan leta 1950 rodil trgovec, podjetnik in politik Miroslav Klun. Delal je v sežanski Preskrbi in podgrajski Plami, zatem je v Sežani odprl trgovino, ki ji je dodal še cvetličarno, ponudbo zlatarstva in darilnega programa, kasneje še pogrebno dejavnost, vinoteko ter avtoservisno poslovalnico. Leta 1998 je postal sežanski župan, leta 2006 pa je ob drugem mandatu predsednika obrtne zbornice Slovenije povedal: Miroslav Klun je bil tudi državnozborski poslanec. Krajevno ime Fjésa je prevzeto iz italijanskega imena, ki je tvorjeno iz staroitalijanskega pridevnika fiesso v pomenu "zavit, upognjen" in izhaja iz latinskega flexus. S tem je verjetno mišljen zaliv v Fjési. Sprememba slovničnega spola se je pri izposoji izvršila v tožilniški zvezi v Fjesso. V Marksvillu se je na današnji dan leta 1930 rodil Marion Walter Jacobs - Little Walter, virtuoz na blues ustni harmoniki. V to zvrst glasbe ga je usmeril Soony Boy Wiliamson, nastopati pa je začel po drugi svetovni vojni v Chicagu in zaslovel s kitaro in ustno harmoniko. Nastopal je z velikani jazza, pa tudi z Rolling Stonesi. Prisluhnimi uspešnici iz leta 1955, My Babe
Na današnji dan leta 1830 je v Ljubljani izšel prvi zvezek Kranjske čbelice. Skriptor licejske knjižnice Miha Kastelic si ga je zamislil kot almanah slovenskega pesništva. Na Dunaju pa je leta 1870 izšla prva številka Levstikovega zabavljivo-šaljivega lista Pavliha. Na današnji dan leta 1915 so v Parizu ustanovili Jugoslovanski odbor, ki je bil politična organizacija hrvaških, srbskih in slovenskih emigrantov iz Avstroogrske, ki so se med prvo svetovno vojno zavzemali za ustanovitev jugoslovanske države. Slovence so zastopali goriški pravnik dr. Bogumil Vošnjak, tržaški odvetnik dr. Josip Jedlowski in etnolog Niko Zupanič. V Medvodah se je na današnji dan leta 1920 rodil pisatelj in dramatik Vasja Ocvirk. Zaradi vojne je prekinil študij in partizanstvu namenil trilogijo romanov, večino Ocvirkovih dramskih del so uprizorili v koprskem Gledališču Slovenskega Primorja. Leta 1970 se je Vasja Ocvirk tako spominjal začetkov svojega dela na radiu: "Junaške čete Jugoslovanske armade so vkorakale v Trst," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil izredno vojno poročilo Generalštaba Jugoslovanske Armade: »Po težkih borbah z močnimi sovražnimi silami so naše čete prebile silno utrjene sovražne položaje in prodrle v mesto Trst, kjer naše pohotne in tankovske enote vodijo ogorčene poulične borbe.« Po krajših bojih v okolici mesta so partizani na današnji dan leta 1945 osvobodili Koper, ki je bil največje fašistično oporišče v Istri. Prisluhnimo pričevanju Danila Petrinje, Emila Škrlja in Jožeta Vovka: Fijéroga je manjša istrska vas, ki leži na slemenu južno od Pomjana, nad dolino potoka Rokave. Zaradi tesne obzidanosti krožno potekajoče vaške ulice je vas od daleč videti kot obzidana. Vrsta fige je najbrž dala vasi ime. Avstrijski kapelnik in skladatelj Franz Lehar se je rodil na današnji dan leta 1870 v Komarnu. Več let je bil vojaški kapelnik v Trstu in Budimpešti, zatem dirigent na Dunaju, kjer je postal najbolj priljubljen predstavnik dunajske operete. Prisluhnimo ariji princa iz operete Dežela smehljajev. Tenorista Jerryja Hadleyja spremlja angleški komorni orkester, ki mu dirigira Richard Bonynge
Na današnji dan leta 1865 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Po končanem študiju na Dunaju si je prislužil dveletno potovanje po Evropi, na katerem se je seznanil s slovitim Ottom Wagnerjem, pri njem delal, doktoriral in po prvi svetovni vojni vodil goriški urad za obnovo mesta. Bil je izredno plodovit arhitekt, zaznamoval je Dunaj, Prago, Trst, Ljubljano in povojno obnovo kraških vasi. Umetnostni zgodovinar Marko Pozzeto, avtor obsežne monografije o Fabianiju, je takole opredelil Wagnerjevega učenca: V noči z 29. na 30. april leta 1945 so enote IX. korpusa partizanske vojske Slovenije vdrle v Trst. Komanda mesta Trst je začela z enotami notranjega odpora razoroževati Nemce. Enote XXX. divizije so se v ostrih uličnih bojih povezale z enotami 4. armade. O tem podrobneje komandant IX. korpusa, Jože Borštnar: Fernétiči so obmejno naselje, ki je svoj gospodarski razvoj utemeljilo prav na prometni legi. Nastalo je iz skupine gostiln ob cesti, od katerih so prvo odprli leta 1779. Prva prava stanovanjska hiša je bila zgrajena komaj leta 1804, naselje pa se prvič omenja leta 1868 kot Fernetič. Etimološko ime domnevno temelji na refleksu tvorjenke iz latinske besede 'farnus', ki je po slovensko 'dob', kot vrsta hrasta. 22-letni nemški vojak, sicer novinar, Hans Leip iz Hamburga, je na vzhodni fronti v Karpatih v začetku leta 1915 na straži dobil navdih za pesem Lili Marlen, v kateri je pravzaprav zdužil hrepenje po hčerki sosedovega trgovca Lili in medicinski sestri Marlen, ki jo je spoznal ob vpoklicu k vojakom v Berlinu. Ljubezensko balado je objavil v pesniški zbirki Male pristaniške orgle leta 1937, leto kasneje jo je uglasbil Norbert Schultze, pevka Lale Andersen pa jo je posnela leta 1939. Nacisti so pesem prepovedali, šele general Erwin Rommel, ki se je kot polkovnik boril na soški fronti, je omogočil njeno predvajanje na beograjskem radiu leta 1941. Tako je nevede sprožil plaz njene popularnosti prek frontnih črt. Zapeli so jo kar v 150-ih jezikih in še danes velja za uspešnico. Prisluhnimo arhivskemu posnetku prve izvedbe Lale Andersen Lili Marleen
Na današnji dan leta 1705 se je v Solkanu rodil Marko Anton Plenčič. Po študiju medicine v Padovi je predaval tudi na dunajski medicinski fakulteti. Njegovo najpomembnejše delo je Opera medico-physica, v kateri je objavil teorijo o živem kužilu kot povzročitelju bolezni. Zvonka Slavec Zupanič, docentka za zgodovino medicine, je o teoriji o živem kužilu povedala: Tri dni po izkrcanju pri rtu Helles so na današnji dan leta 1915 britansko-francoske enote Antante začele bitko za Krithio z ladijskim bombardiranjem turških obrambnih položajev. Napadalci, bilo jih je 14 tisoč, so izgubili prvo bitko in utrpeli kar 3 tisoč žrtev. Na današnji dan leta 1945 se je v Trstu začela vstaja delavskih enot, ki jih je organizirala komanda mesta Trst. Poveljeval ji je Martin Greif Rudi, ki je leta 1974 o tem povedal/ ga-1694. Še pred prihodom enot Jugoslovanske armade, 30. aprila, so nadzirali večino notranjega mesta. Po zlomu nemške fronte v Italiji so na današnji dan leta 1945 italijanski partizani v kraju Giulino di Mezzegra ustrelili vodjo italijanskih fašistov Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci. Fámlje je naselje v Vremski dolini, ki šteje le 146 prebivalcev. Leži na pobočju griča Gračka, ob cesti Divača-Vremski Britof. Sredi vasi stoji cerkev svetega Tomaža s freskami iz 15. stoletja. V bližini je obratoval rudnik črnega premoga, ki so ga leta 1964 opustili. Ime naselja izvira iz imena za rimsko postojanko Famuli. Fámlje so fašisti preimenovali v Famie. Skladatelj Giacomo Meyerbeer je prijatelju, libretistu Augustinu Eugenu Scribeju že leta 1837 naročil libreto za opero Afričanka, vendar je zaradi popravkov in drugih del do krstne izvedbe prišlo šele na današnji dan leta 1865 v pariški operni hiši. Prisluhnimo odlomku arije iz 4. dejanja O paradiso. Tenorista Luciana Pavarottija je na snemanju spremljal londonski simfonični orkester pod taktirko Oliviera de Fabritisa
27-ga aprila praznujemo v Sloveniji Dan upora v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte. Pri tem je prišlo do napake, saj je bil ustanovni sestanek dan prej, na današnji dan leta 1941 pa so ustanovili Protimperialistično fronto. Ta se je preoblikovala v Osvobodilno fronto po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. V arhivu hranimo pričevanje Josipa Vidmarja ob 25-ti obletnici Osvobodilne fronte. Leta 1966 je o zgodovinskem sestanku v svoji hiši povedal: "Novi naši uspehi na karpatski fronti, Poizkusi izkrcanja čet na Galipolijskem polotoku," tako je večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne."Včeraj je poiskušal sovražnik pod zaščito vojnih ladij izkrcavanje na štirih točkah zapadnega obrežja Galipoljskega polotoka. Danes so naše čete nadaljevale napade na vseh frontah z uspehom. Istočasno se je sovražno brodovje moralo umakniti." "Rdeča armada je obkolila Berlin, Bivša jugoslovansko-italijanska meja prekoračena, Letalski napad na Hitlerjevo gnezdo, Veliki uspehi v Italiji." Tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel poročila z bojišč druge svetovne vojne, v uvodniku, posvečenem četrti obletnici Osvobodilne fronte, pa je France Bevk pozival: »V teh poslednjih trenutkih moramo prebuditi vse svoje sile za poslednji napor.« Na današnji dan leta 2010 je v Portorožu umrl bančnik in podjetnik Anton Nino Spinelli, ki je kot direktor 28 let uspešno vodil igralnico Casino Portorož. Leta 1987 je ob odprtju portoroške marine v pogovoru z Zoranom Debenjakom povedal: Fábci so odmaknjena vas v skrajnem jugovzhodnem delu Brkinov. Ležijo na skrčenem, večinoma travnatem prisojnem pobočju med hriboma Stražnico in Glavico. Pod naseljem je grapa Fabškega potoka, pritoka Šušaškega potoka. Ob sotočju je odcep ceste Novokračine - Zabiče. Svetniško ime Fabijan je botrovalo nastanku priimka Fábac, njihova posest pa je dala krajevno ime Fábci. Čeprav je na današnji dan leta 1810 Ludwig van Beethoven danes svetovno znano klavirsko skladbo napisal za dunajsko glasbenico Therese Malfatti, ki je kasneje postala baronica von Droßdi, je napaka prepisovalca botrovala dejstvu, da je Bagatela v a-molu danes naslovljena Za Elizo. Posnel jo je tudi pianist Alfred Brendel
V Trstu se je na današnji dan leta 1905 rodil slikar, umetnostni kritik in izumitelj Milko Bambič. V Ljubljani je leta 1935 izdal prvo barvno slikanico pri nas. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je ilustriral več kot 70 slovenskih knjig. Bogat je tudi njegov izumiteljski opus, saj ima en angleški, en jugoslovanski ter 5 italijanskih patentov. Ob 85-em življenjskem jubileju je takole opredelil svojega najboljšega prijatelja: Danes se spominjamo podpisa tajnega londonskega pakta leta 1915, s katerim so takratne velesile Rusije, Francije in Vike Britanije zaradi strateških koristi žrtvovale Italiji slovensko Primorje in velik del Dalmacije. Uroš Lipušček je po pregledu ameriških arhivov objavil knjigo Awe Wilson in o londonskem paktu povedal: Na današnji dan leta 1925 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar Marko Pozzetto. Že v rani mladosti ga je sorodnik Izidor Cankar vpeljal v svet umetnosti, o čemer je povedal: Z obširno disertacijo o Plečniku je diplomiral iz arhitekture v Turinu, kasneje je izdal obširno monografijo o Maksu Fabianiju. Na današnji dan leta 1945 so enote 9. korpusa zasedle izhodiščne položaje pred Trstom, italijanski partizani pa so osvobodili Milan. Francosko odporniško gibanje je aretiralo maršala Henrija Philippa Pétaina. Obsodili so ga na smrt, a je francoski general Charles de Gaulle je kazen spremenil v dosmrtno ječo. V Trstu je na današnji dan leta 1995 umrl gradbenik in politik Boris Race - Žarko. V Ljubljani je končal arhitektonsko-gradbeni odsek Tehniške srednje šole. V partizanih prevzel ciklostilno tehniko Slavnik in tiskarno Slovenija pod Ogalcami na Vojskem. Po vojni je v Trstu skrbel za slovenske tiskarne. Leta 1962 je bil izvoljen za predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze, o čemer je povedal: Fára pri Gradišču ob Soči je vinogradniško središče s tisoč 780 prebivalci. Občnoimenski pomen slovenske besede 'fara' ni samo župnija, temveč je to nekoč bila cerkvena posest. Na današnji dan leta 1835 so v Parizu krstno zaigrali znamenito Chopinovo skladbo Veliko briljantno polonezo za klavir in orkester, ki jo je Frideric posvetil Madame d'Este. Prisluhnimo odlomku v izvedbi pianista Li Yundija
V Rimu je na današnji dan leta 1595 umrl pesnik Torquato Tasso. Napisal je junaški ep Osvobojeni Jeruzalem, viteški ep Rinaldo, pastirsko igro Aminto in tragedijo Kralj Torrismondo. V Volčah se je na današnji dan leta 1905 rodil narodni delavec in tigrovec Tone Majnik. Po odpravi učiteljišča v Tolminu je maturo opravil leta 1925 v Vidmu. Bil je soustanovitelj narodnorevolucionarne organizacije TIGR. Ob izbruhu druge svetovne vojne je zbiral orožje in organiziral skrivališča na Mali gori, kjer je bil udeležen v spopadu s fašisti. Podrobneje o tem zgodovinar Milan Pahor: Bitka za Gallipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil, da bi se prebile skozi Dardanele. Na današnji dan leta 1915 so se izkrcale Antantne čete, ki so jih sestavlali večinoma Britanci, Avstralci in Novozelandci (ANZAC). Ob stoletnici je avstralski popotnik Huw Kingston sklenil prekrižariti Evropo v spomin na sto tisoč padlih rojakov. V Miljah je avgusta lani povedal: Na današnji dan leta 1945 so se pri Torgauu ob Labi prvič v drugi svetovni vojni srečale ameriške in sovjetske vojaške enote, ko so Churchill, Truman in Stalin prebrali slovesne poslanice. Tako je pred 70-mi leti Stalin pozdravil "pogumne vojake, ki so se bojevali z ramo ob rami z vojaki Rdeče armade, združeni v želji, da bodo odnehali šele tedaj, ko bo velika naloga opravljena. Na prvi konferenci Združenih narodov v San Franciscu so se zbrali predstavniki 50 držav. V Kopru se je na današnji dan leta 1965 v Kopru rodila scenografka in kostumografinja Slavica Radovič. Po študiju v Benetkah je z Othelom z odliko diplomirala na Akademiji lepih umetnosti, s pomočjo Fullbrightove štipendije pa je specializirala scenografijo in oblikovanje luči na univerzi Yale, o čemer je na gimnazijskem večeru povedala: Erzelj je v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen osamelec, zakaj, nam bo pojasnil avtor Marko Snoj: . Erzelj so fašisti preimenovali v Ersel in monte. Na današnji dan leta 1995 je umrla plesalka in igralka Virginia Katherine Mcmath, bolj znana kot Ginger Rogers. Zaslovela je v plesnih filmih s Fredom Astairom. Za vlogo v filmu Kitty Foyle je leta 1940 prejela oskarja. Leta 1965 je vnovič zablestela na Broadwayju z glavno vlogo v musiclu Hello, Dolly. Prisluhnimo naslovni pesmi
V bitki pri Danonuri je na današnji dan leta 1185 utonil 81. japonski cesar Antoku. V morske globine je odnesel bajeslovni veliki meč, eno od treh japonskih cesarskih regalij, ki naj bi jih prinesel prvi japonski cesar, ko se je z nebes spustil na zemljo. Danes se spominjamo genocidnega dejanja. Na današnji dan leta 1915 je turška vojska začela pokol, v katerem so pobili poldrugi milijon Armencev, kar je tedaj pomenilo približno polovico armenskega naroda. Turške oblasti so že februarja zaprle in pobile okrog 60 tisoč Armencev, tiste v bližini fronte pa so preselile v puščavske predele Mezopotamije in Sirije. Preživeli so se po vojni preselili v ruski del Armenije. 24. aprila 1945 se je začela splošna vstaja italijanskih partizanov. Vodja zloglasne nemške SS, Heinrich Luitpold Himmler, je z grofom Folkejem Bernadottejem na Švedskemn začel pogajanja o predaji zahodnim zaveznikom. Ko je za to izvedel Hitler, je razglasil Himmlerja za izdajalca in mu odvzel vse naslove in čine le dan, preden se je ubil. Jesenice so bile ponovno tarča zavezniškega letalskega napada. Danes voščimo še v Renčah rojeni pisateljici Milojki Žižmond - Kofol, ki je že med študijem na ljubljanski univerzi veliko objavljala, 3 leta je bila tudi naša sodelavka, sicer pa je napisala veliko radijskih iger, objavljenih na tržaškem in našem radiu. V našem arhivu hranimo njeno igro Cesta križev, ki jo je leta 1993 režiral Livio Crevatin. Igrajo Gojimir Lešnjak, Vladimir Jurc in Alojz Svete. Prisluhnimo odlomku: Dvori so obmejna gručasta vas na skrajnem robu Podgorskega krasa. Leži na pobočjih južnega roba suhe doline, imenovane Movraška vala. V bližini je mednarodni mejni prehod Sočerga. Občnoimenski pomen slovenske besede 'dvor' ni samo boljša hiša, graščina, palača, temveč tudi hiša z gospodarskimi poslopji, posestvo, ograjeno dvorišče. Poleg tega je 'dvor' nekdaj označeval tudi središče manjše fevdalne gospodarsko upravne enote, h kateri je sodilo od dva do štirideset kmečkih gruntov. O svetem Juriju, svetniku iz Kapadokije, so se spletle številne legende. Njegova podoba, ko sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu. Od oxfordske sinode leta 1222 je Jurij zaveznik Anglije. Mesta Genova, Piran in Ljubljana ter škofija Limburg ga častijo kot svojega zavetnika, država Gruzija pa se po njem imenuje. Tudi Dardanele so nekoč imenovali Morska ožina sv. Jurija. Tudi glasbeno bomo v znamenju Jurija, vendar zelenega, in Magnifica
O hudi zimi na Blokah je na današnji dan leta 1845 v Ljubljanskih novicah poročal kaplan Jožef Bevk Podgrivarski. Podrobneje je opisal smeče ali plohe, s katerimi so se prebivalci po debeli snežni odeji premikali. O rabi bloških smučk je poročal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. "Ponovni brezuspešni in krvavo odbiti ruski napadi ob Uzoškem prelazu," tako je petkova večerna Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne. "S trdovratnimi, ponovno obnovljenimi naskoki so poskušali Rusi tamkaj prodreti. Akcija pa se je vsled hladnokrvnega nastopa naših čet ponesrečila. Ujetih je bilo tisoč 200 Rusov." 23. aprila 1945 zavezniki prodrejo v Italiji do reke Pad. Zavezniki so osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Flossenburg. Na današnji dan leta 1990 so pozornost pritegnili rezultati prvih večstrankarskih volitev, tako predsedniških kot parlamentarnih. Predsednik je postal Milan Kučan, kandidat ZKS-stranke demokratične prenove in Socialistične zveze, v parlamentu pa je dobila prepričljivo večino združena opozicija pomladnih strank Demos. Prisluhnimo odlomku komentarja Ide Kogej v Primorskem dnevniku: Dútovlje je središčna vas na Krasu, leži na položnem pobočju ceste Sežana - Nova Gorica. Prvotno 'Dutovlane' je množinsko prebivalstveno ime, tvorjeno iz nekdanjega krajevnega imena Dutovo selo, ki vsebuje svojilni pridevnik iz osebnega imena, ki se je verjetno glasilo Duto. Krajevno ime je torej prvotno pomenilo 'prebivalci Dutovega naselja'. Dútovlje so bile pod fašisti Duttogliano. Na današnji dan leta 1955 se je v Križu rodila in zborovodkinja Pia Cah. Po osnovni šoli v rodni vasi se je zborovodsko izobraževala na tržaški Glasbeni matici in konservatoriju v mestu ob zalivu. Najprej je vodila dekliški zbor v Križu, zatem mladinski partizanski zbor, leta 2005 pa je na slavnostnem koncertu v Zgoniku od legendarnega ustanovitelja Oskarja Kjudra prevzela taktirko Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Z uspešnimi koncerti ob 40-i obletnici zbora v Trstu in Ljubljani je postala osebnost Primorske leta 2012, ko je povedala:
V Gradišču ob Soči je na današnji dan leta 1880 umrl učitelj in pobudnik čitalniškega gibanja na Tržaškem, Ivan Piano. Podrobneje o njem Bogomila Kravos/ dalet V drugi bitki pri Ypresu med nemškimi in francoskimi enotami so na današnji dan leta 1915 Nemci prvič uporabili zelo strupen klorov plin, pozneje imenovan iperit. Večerna Edinost je 28. aprila tako poročala: "Dne 22. t. m., ob 5. uri popoldne, so videli francoski vojaki v sprednjih prekopih med Langenmarko in Knocksom, kako se iz nemških strelskih jarkov dviga gost rumenkast dim. Nekaterim se je posrečilo, da so ubežali, ali kmalu na to so bili popolnoma črni v obrazu, so izkašljevali kri in se zgrudili mrtvi." Po ženevski konvenciji podpisani 17. junija 1925 so bojni strupi prepovedani. "Naša vojska v ofenzivi, Rdeča armada v predmestjih Berlina, Nemški rajh je izgubil 5 velikih mest," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel poročila z bojišč in bralce najprej seznanil, da so edinice IX. Korpusa likvidirale sovražne postojanke Zavrh, Puštale in Spodnji Lokovec. V Benetkah je na današnji dan leta 1965 umrl pisatelj in novinar Pier Antonio Quarantotti Gambini. Družina se je preselila v Semedelo pri Kopru, kjer je končal gimnazijo, zatem pa je v Torinu končal pravo in začel dopisovati v tamkajšnji dnevnik La Stampa. Med drugo svetovno vojno je v Trstu vodil knjižnico, zatem v Benetkah Radio Venezia Giulia. Zaslovel je leta 1947 z romanom L'onda dell'incrociatore. O vplivu istrskih korenin na bogat opus Pier Antonia Quarantottija Gambinija podrobneje profesorica Nives Zudič Antonič: Drnôvk je manjša vas s 137-imi prebivalci v Spodnjih Goriških Brdih. Sodeč po srednjeveških zapisih, je ime lahko nastalo v naravnem razvoju iz Drenovega sela, kar je verjetno izpeljano iz besede drén, grma Cornus mas, ali iz tega izhajajočega vzdevka, ki se ohranja v priimku Dren. Drnôvk so fašisti preimenovali v Dornovico. V Alexandriji se je na današnji dan leta 1945 rodil pevec Efstratios Demetriou. Po študiju klavirja in harmonike v Nikoziji se je preselil v Milan, kjer je študiral arhitekturo in kmalu zatem ustanovil beat skupino I Ribelli. Leta 1972 je kot Demetrio Stratos postavil znamenito Areo. Kasneje se je posvetil etnomuzikologiji in študiju petja, pri čemer je dosegal akustični spectrum. Prisluhnimo skladbi Gioa e rivoluzione
Portugalski pomorščak Pedro Alvares Cabral je na današnji dan leta 1500 dosegel brazilsko obalo in zavzel deželo za portugalsko krono. Leta 1960 pa so prav na današnji dan novozgrajeno mesto v Amazoniji, Brasilio, slovesno razglasili za brazilsko glavno mesto. "Po brezuspešnih, navalih na fronto Užoški prelaz - Slawsko je nastal sedaj tudi na tem delu karpatske fronte mir. Velika ruska armada ima svoje desno krilo pred Vzhodno Prusijo, levo krilo v Karpatih, centrum na Poljskem," tako je Edinost poročala z vzhodne fronte prve svetovne vojne na današnji dan leta 1915. 1. francoska armada je na današnji dan leta 1945 zasedla Berchtesgaden, zavezniške enote so odkrile nemški jedrski laboratorij. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 tako povzel poročila z bojišč: "Jugoslovanska armada pred Sušakom, Moskva je spregovorila - Rdeča armada je začel ofenzivo na Berlin." V Ljubljani je na današnji dan leta 1970 umrl pravnik, sociolog in politik Andrej Gosar. V deželni vladi za Slovenijo države Srbov, Hrvatov in Slovencev je leta 1920 postal poverjenik za socialno skrbstvo, leta 1928 je postal jugoslovanski minister za socialno politiko, zatem je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi. Izdajal je revijo Socialna misel, zasnoval je "samoupravno krščansko družbo", o čemer podrobneje Peter Kovačič Peršin: Dréka je vas v zgornji Nadiški dolini. Etimološki izvor imena je nejasen. Izvajanje iz substratnega duranca je glasoslovno problematično. Domneva, da ime izvira iz stare slovenske besede 'derekija' v pomenu globel, prepad ali grapa, ne vzdrži. Zato ni izključeno, da je prvotno ime Drank(i)ja izpeljano iz nekega romanskega refleksa za latinski draco - zmaj. Furlani Dréko imenujejo Drencje, Italijani pa Drenchia. V Kanalu se je na današnji dan leta 1855 rodil učitelj, pesnik in glasbenik Janko Leban. Pri tržaški založbi Jadranska zarja je leta 1870 izšel njegov pesniški prvenec Tožba ptice, leto zatem pa še Pesmi in povesti za pokušino. Leta 1898 sta z Otonom Župančičem priredila Verdijevo Aido za slovenski oder. Prisluhnimo posnetku arije Radamesa iz 1. dejanja opere Aida. Leta 1959 je tenorista Jožeta Gostišo spremljal orkester Radia Ljubljane pod taktirko Uroša Prevorška
Mohamed naj bi se po legendi rodil na današnji dan leta 570 v Meki, današnji Saudovi Arabiji. Leta 610 je po nadangelu Gabrielu spoznal prvo Božje razodetje, iz katerega je nastal Koran. V prvih mesecih leta 1915 so se zaradi pomanjkanja živil in osnovnih surovin splošne razmere v avstroogrskih deželah dramatično poslabšale. Vojne pomoči so se izkazale kot neprimerne, saj niso bile kos višanju cen moke in masla. Ribe in meso so skoraj povsem izginili z jedilnikov večine Tržačanov. Prvi upori so od 20. do 23. aprila 1915 vključevali nekaj sto ljudi, zlasti ženske in mlade, ki so izhajali iz četrti Sveti Jakob, Sveta Ana, Stara mitnica in Staro mesto. V Ricmanjih se je na današnji dan leta 1940 rodila pesnica in profesorica Irena Žerjal. Po liceju v Trstu je v Ljubljani študirala slovenščino in ruščino ter poučevala na Koroškem. Po poroki z Jožetom Pučnikom je živela v Hamburgu in se po ločitvi vrnila v Trst ter v Ljubljani diplomirala z nalogo o Slovenskem filmskem scenariju. Prvo pesniško zbirko Goreče oljke je izdala v samozaložbi. Leta 2004 je tako sodelovala v naši javni radijski oddaji v Borštu in tako ocenila sodelovanje breških literatov: V svojem bunkerju v Belinu je nacistični voditelj že živčen in depresiven praznoval svoj 56-ti rojstni dan, medtem ko so v ulicah nad bunkerjem divjali siloviti spopadi, saj so sovjetske enote prve beloruske fronte pod poveljstvom generala Georgija Konstantinoviča Žukova že obkolile Berlin. Dréžniške Rávne so vas v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Ime je izpeljano iz slovanske besede 'drezga - gozd', Drežničani so prvotno prebivalci gozda. Rávne pa označujejo obdelano polico podolgovate oblike manjšega obsega. Iz osnove ráven je na Slovenskem nastalo še več drugih krajevnih imen. Na današnji dan leta 1905 se je na Vojskem rodil glasbeni pedagog in pevovodja Ivan Rijavec. Prve glasbene nauke je dobil v rodni vasi, sam se je izobraževal in uspel končati ljubljanski konservatorij. Kot primorski emigrant se je preživljal s pevovodstvom v Ljubljani in Mariboru. Po osvoboditvi je poučeval na idrijski gimnaziji in dolga leta vodil tamkajšnjo glasbeno šolo. Ivan Rijavec je bil leta 1972 gost oddaje "Med primorskimi pevci" Riharda Lahajnarja, ko je takole ocenil naraščajoče zanimanje za glasbo
Neveljaven email naslov