Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1850 je cesar Franc Jožef v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom: V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.
"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."
Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval:
Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.
Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.
V Kopenhagnu se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj in organist Johann Peter Emilius Hartmann. Čeprav je izhajal iz glasbene družine, je moral študirati pravo, vendar je že kot študent nadomestil očeta organista v garnizonski cerkvi rodnega mesta in leta 1832 napisal opero Krokar. Prisluhnimo klavirski sonati, ki jo je posnela pianistka Nina Gade
Pust je starodavna šega. V času krščanstva so praznik prestavili pred 40-dnevni predvelikonočni postni čas. Ta je premični cerkveni praznik, 47 dni pred veliko nočjo je pustni torek. Leta 2012 so izolski otroci prevzeli mestni ključ od župana Igorja Kolenca, o čemer je poročala Barbara Čepirlo: V Borovnici se je na današnji dan leta 1915 rodila zdravnica Pavla Jerina - Lah. Po končanem študiju medicine se je v Ljubljani pridružila partizanom. Po njej so imenovali partizansko bolnišnico v trnovskem gozdu. Doktor Pavla, kot so jo imenovali, se je takole spominjala odhoda v partizane: Na vzhodni fronti so na današnji dan leta 1915 nemške in avstroogrske enote uspele zasesti središče Bukovine Czernowitz, od koder se je pred rusko zasedbo umaknila večina židovskega prebivalstva. V severozahodni Prusiji pa so nemške enote Rusom izrgale Memel. "Obsežno obkoljevanje Sarajeva, Višegrad osvobojen, Zavezniška letalska ofenziva v razmahu", tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel poročila z bojišč. Bréžec pri Podgorju je opuščeno naselje štirih hiš na jugozahodnem robu podgorskega krasa, ki leži na pobočju pod strmo kraško stopnjo, tik nad železniško progo Kozina-Pulj. Ime kraja je pomanjševalnica občnega imena breg. Doktorici Pavli v spomin je Stanka Kovačič zapela Prinesi mi rože
V Lyonu je na današnji dan leta 1535 umrl alkimist Agrippa Nettesheimski, nemški filozof in okultist, ki je še posebej temeljito zaznamoval duhovni svet slikarja Durerja. V Trstu se je na današnji dan leta 1905 rodil odvetnik in tigrovec Angel Kukanja. Že kot študent prava v Padovi je sodeloval v Edinosti, zaradi česar so ga fašisti aretirali in ga na posebnem sodišču za zaščito države obsodili na štiriletno zaporno kazen v Bariju. Sodeloval je pri Narodnem svetu primorskih Slovencev, o tem podrobneje zgodovinar Milan Pahor: Pred prvo svetovno vojno je bil Kamerun nemški protektorat, vendar so po izbruhu vojne francoske in britanske čete napadle nemške postojanke. Na današnji dan leta 1915 so enote francoske vojske zasedle oporišče Oyem. Čez leto dni so Francozi tam razglasili svojo kolonijo, britanske enote pa so zasedle zahodne dele ob meji z Nigerijo. Ameriška mornarica je na današnji dan leta 1945 bombardirala Tokyo and Yokohamo. "Zavzeta je Budimpešta", je pisal Partizanski dnevnik. »V bojih za Budimpešto so sovjetske čete zajele preko sto deset tisoč sovražnih vojakov na čelu z nemškim poveljnikom generalpolkovnikom Pfeiffer-Wildenbruchomn z vsem njegovim štabom.« Na današnji dan leta 2005 je Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov stopil v veljavo in postal del mednarodnega prava. Morje znanstveno neizpodbitnih podatkov pa voditeljev 120-ih držav konference v Koebenhavnu leta 2010 ni prepričalo, kar je Lučka Kajfez Bogataj tako komentirala: Bréžec pri Divači leži na območju Škocjanskih jam. Leži na robu kraškega dola, po katerem občasno teče manjši potok, ki se izliva v reko Reko. V Okolici je več vrtač in opuščenih ledenic. Ime kraja je izpeljano iz občnega imena breg, v našem primeru gre za manjšalnico. Prebivalce imenujemo Brežán, Brežánka. V Detroitu se je na današnji dan leta 1935 rodil pevec in politik Salvatore Bono. Leta 1964 je s svojim tedanjim dekletom in kasnejšo ženo Cherllyn Sarkisan začel nastopati v duetu. Leta 1988 je postal župan Palm Springsa, leta 1992 pa je postal član predstavniškega doma ameriškega kongresa in mandat še ponovil. Salvatore Bono je kot Sonny s soprogo Cher posnel tudi uspešnico Baby don`t go
Praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo. Izročilo so prevzeli Rimljani in v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz mesopust, ki je pri nas pozabljen, v ruskem okolju pa še pomeni štiridesetdnevni post. Nedeljski pustni sprevod v Istri je Rožana Koštial tako opisala: Vlade antantnih zaveznic so na današnji dan leta 1915 pozvale grško vlado, naj pomaga Srbom. V ta namen so pripravljene v Solun pripeljati večje količine orožja in drugih vojaških potrebščin. Edinost pa je tako poročala o Boju za Sueški prekop: "Neki turški polk s pontomskim oddelkom in rezervnima baterijama je napadel angleške pozicije pri Tussumu. Angleži so pustili sovražnika, da se je približal do brega prekopa, nakar so ga sprejeli s strojnimi puškami. Mnogo Turkov je padlo ali utonilo." V Ljubljani je na današnji dan leta 1940 umrla slikarka Henrika Šantel. V svet slikarstva jo je vpeljala mati, zatem se je vpisala na munchensko akademijo, izpopolnjevala pa se je na Dunaju. V rodni Gorici je poučevala na Višjem dekliškem zavodu. Kot emigrantka je delala v Mariboru in se kasneje naselila v Ljubljani, kjer je sodelovala v umetniških klubih Grohar in Lada. Posvetila se je predvsem figuralnemu slikarstvu in veliko razstavljala. Podrobneje o njenem opusu Irene Mislej: Naša vojska uničuje nemško divizijo, tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik poročal o bojih na sremski fronti. Rdeča armada pa je osvobodila Wroclaw. Pegasti tifus je že prestopil mejo Primorske, zaradi česar so blokirane vasi Koseze, Dolenje, Sapjane, Pavlica in Jelšane. Bolezen so prinesli četniki in nedičevci. Brézovo brdo je tipično slemensko naselje v osrednjem delu Brkinov. Vas je dostopna po cesti iz Gradišča pri Materiji. Etimološko ime kaže na izvor iz besede 'breza'. Interaktivni atlas Slovenije navaja kar 132 lokacij z imenom, ki izhaja iz besede breza. V Hyman Arlucku se je na današnji dan leta 1905 rodil pianist in skladatelj Harold Arlen. Najprej je v New Yorku delal kot glasbeni spremljevalec vaudevillskih gledaliških skupin, kasneje je pel svoje pesmi v orkestru The Buffalodians. Zaslovel je z glasbo za muzikal Čarovnik iz Oza, posebej s skladbo Over the Rainbow, ki ji bomo prisluhnili v arhivskem posnetku
Vladavina dinastije Han je za Kitajsko pomenila dobo velikih iznajdb in odkritij. Okoli leta 105 je kitajski evnuh Cai Lan iznašel papir. Ta izum so Kitajci skrbno skrivali, šele čez tisoč let so prek Arabcev in severne Afrike papir prinesli v Evropo. Na današnji dan leta 1915 je večerna izdaja tržaške Edinosti uvodno pozornost namenila bojem v Karpatih. "Vojni poročevalec Berliner Tagblatta poroča: Ker se je poskus močnih ruskih sil, da bi predrle našo fronto pri prelazu Dukla ponesrečil, se nahaja sedaj skrajno zapadno krilo ruskih karpatskih sil ob prelaznih višinah." V Gerlincih se je na današnji dan leta 1945 rodil pesnik, prevajalec, dramatik in urednik Evald Flisar. Zaslovel je s potopisi, saj je prepotoval več kot osemdeset držav. Leta 2000 je na vprašanje Brede Biščak, zakaj potuje, tako odgovoril: 13. februarja ob 22 uri se je pričel napad na Dresden, ki je terjal več žrtev kot katerokoli drugo bombardiranje v drugi svetovni vojni. Zavezniško bombardiranje Dresdena je v dveh dneh skoraj popolnoma uničilo mesto. Na današnji dna leta 2010 je umrl pesnik in zbiralec ljudskega blaga Rafael Vidali. Po končani ribiški šoli in vojaščini je delal v koprski kmetijski zadrugi in ob delu končal še ekonomsko šolo. Pesmi in pripovedke je objavil v zbirkah Ćubejske žrjavce in Lepi moj domček, čeprav te je samo za en lonček, ki sta izšli pri Fontani. Leta 1995 je izdal knjižico Spoznajmo Kubejski grad, Vračanja v Retino pa leta 2007. Soustvarjal je glasilo Brazde s trmuna in sodeloval v Istrskem grmiču. Leta 1988 je v pogovoru s Silvo Ferletič takoj opisal 'čubjeskega uosla': Brézje pod Nanosom je vasica v zahodnem delu Spodnje Pivke. Ime srednjega spola izvira iz občnega imena brezje, v pomenu brezov gozd, medtem ko množinska imena verjetno temeljijo na prebivalstvenem imenu Brezijani. Brézje so fašisti preimenovali v Bresie. V Essexu se je na današnji dan leta 1945 rodil pianist, harmonikar in pozavnist Keith Nichols. Že kot otrok je zaslovel s harmoniko, v najstniških letih pa ga je pritegnil jazz. Prisluhnimo mu v pesmi My pretty girl, ki jo je posnel s svojim mednarodnim jazz orkestrom.
Škoromati so ena najstarejših mask, ki izvirajo še iz poganskih časov, kar izhaja tudi iz pisnih virov. Zapis, star 675 let, omenja tudi Danijel Cek: Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala o umikanju Rusov v Bukovini, pri čemer je objavila cenzurirano poročilo dopisnika dnevnika Ez Ats iz Budimpešte: "Vojni poročevalec lista Times iz Petrograda pa piše: "Umikanje ruske armade v Bukovini se tu ne smatra kot poraz, ampak le kot manever. Rusi se hočejo ustaviti v boljših pozicijah, da se potem vrnejo v nižino, kjer bodo lažje razvili svoje sile." V Materiji se je na današnji dan leta 1940 rodil elektrotehnik Maks Babuder. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je leta 1964 doktoriral v Zagrebu in se zaposlil na Elektroinštitutu Milana Vidmarja. Raziskovalno se je posvetil sistemskemu in tehnološkemu razvoju sistema proizvodnje, prenosa in razdeljevanja električne energije. Leta 1988 je postal predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko, od leta 2003 pa je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. O t.i. pametnem omrežju za gospodinjstva, ki s fotovoltaiko že proizvajajo električno energijo, je povedal: 12. februarja 1945 se spominjamo enega najhujših zločinov, ki so jih nemški okupatorji zagrešili med vojno nad Slovenci: poboja 100 ujetih partizanov v Stranicah pri Frankolovem leta 1945. Barbarska usmrtitev - ujetnike so obesili na jablane ob cesti - je bila povračilni ukrep, ker je Bračičeva brigada v napadu na nemško avtomobilsko kolono na cesti Maribor - Celje po naključju ubila vodjo Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika za celjsko okrožje, Tonija Dorfmeistra. Bréstovica pri Povirju je gručasto naselje v vzhodnem delu Krasa. Leži pod južnim pobočjem Straže, med cestama Senožeče-Sežana in Senožeče-Kozina. Vzhodno od vasi je kal Globočaj, južno pa so stalni izviri v studencih. Etimološko Bréstovica kot ženska oblika imena izhaja iz besede brest. V Oklahoma Cityju je na današnji dan leta 2005 umrla pevka in tekstopiska Sammi Smith. Že pri 11-h pustila šolo zaradi nastopov po nočnih lokalih. Leta 1967 se je po ločitvi preselila v Nashville, kjer je snemala za založbo Columbia records. Tam jo jo je odkril Johnny Cash. Kris Kristofferson je leta 1970 napisal skladbo Help Me Make It Through the Night, ki jo je Sammi zapela čez leto dni. Pesem je postala uspešnica, ki jo je ponesla med zvezde z bleščečo kariero, zato ji prisluhnimo
V Rimu je na današnji dan leta 55 pred našim štetjem umrl cesar Tiberius Claudius Britannicus. Po eni razlagi naj bi ga zastrupil polbrat Neron, da bi se polastil prestola, po drugi pa naj bi umrl za posledicami epileptičnega napada. Njegovo tragedijo je leta 1669 opisal Jean Racine. Danes se spominjamo slovenskega dramatika Bratka Krefta. Rojen je bil na današnji dan leta 1905. Takoj po končanem študiju se je posvetil gledališču. Njegove najbolj znane drame so Celjski grofje, Velika Puntarija, Kranjski komedijanti in roman Človek mrtvaških lobanj. Ob 50-letnici svojega književnega ustvarjanja je o vzpodbudah zanj povedal: Boji v Karpatih se nadaljujejo, tržaška Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala tudi o nujnih odredbah ruske dume, med katerimi je bila tudi: "Nemudna odprava lastništva zemlje nemških, kakor tudi avstrijskih in ogrskih priseljencev v Rusiji, izvzemši one slovanskega pokolenja." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil tudi članek dopisnice Olge z naslovom V Gorici že sije pomladansko sonce. »Nemški vojak me je prosil za civilno obleko, pripoveduje nekdo.Tudi Masovci so prenehali s svojimi fašističnimi himnami. Belogardisti pa se pogosteje sestajajo v Bratuževi kavarni, kjer kuhajo nove laži za Goriški list in Tolminski glas.« Zatem ko je ministrski predsednik Južnoafriške republike, Frederik de Klerk, sklenil sporazum z Afriškim narodnim kongresom, ki se je odpovedal oboroženemu boju, so na današnji dan leta 1990 po 27-ih letih iz zapora izpustili Nelsona Mandelo, ko je dejal: Bréstovica je razloženo naselje z gručastim jedrom v dnu Brestoviškega dola. Sestavljajo ga zaselki Dolenja in Gorenja Brestovica, Klariči, Mohorini in Možci. Etimološko je ime kraja povezano z žensko obliko drevesa brest. V Šempetru pri Gorici je na današnji dan leta 2005 umrl skladatelj, pedagog in esejist Pavle Kalan. Po diplomi na Akademiji za glasbo je zaznamoval glasbeno življenje na Tolminskem, kjer je bil dolgoletni ravnatelj glasbene šole. Skladateljsko se je posvečal predvsem zborovski glasbi. Predaval je tudi na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete. Prisluhnimo spominom Ambroža Čopija: Sedaj pa avtorjev posnetek Sonatine
Po japonski legendi je na današnji dan leta 600 pred našim štetjem Jimmu Tenno, potomec boginje sonca Amaterasu, zasedel japonski prestol. Zato Japonci 10. februar slavijo kot začetek svojega cesarstva. Tenno sicer pomeni 'nebeški gospodar'. Na današnji dan leta 1915 se je v Podgori rodil ekonomist in domoljub Just Brezigar. Po končani osnovni šoli je v Gorici obiskoval goriško tehnično-trgovsko šolo, kjer se je pridružil skupini domoljubnih dijakov Črni bratje, ki so z letaki širili protiitalijanska gesla. V goriških zaporih je Franceta Bevka navdušil za pisanje povesti o Črnih bratih, o čemer je Mira Cenčič povedala: Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, po osvoboditvi je bil major jugoslovanske vojske. Na današnji dan leta 1915 je bila sreda, večerna izdaja tržaške Edinosti pa je tako strnila poročila o bojih pri Borzymowu: "Tekom velike bitke so poslali Nemci v boj proti Rusom tudi veliko število oklopnih avtomobilov. Toda vsled silnega ruskega artilerijskega ognja, so se ti manevri ponesrečili." Hitler kliče svoje hlapce na fronto, tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Bogdana Osolnika: «Takrat, ko so prisegli belo- in plavogardistični izdajalci, da se bodo »do zadnje kaplje krvi borili za zmago velike Nemčije", se nabrž niso zavedali, kako dobesedno se bodo te besede kmalu izpolnile. V zadnjem tednu je bilo iz Kranja in okolice poslanih že več sto gorenjskih domobrancev na fronto, nemška rekrutna komisija pa obiskuje postojanko za postojanko, kdo bo še dober za topovsko hrano.« Bréstje je gručasto naselje v vzhodnem delu Goriških Brd. Leži na prisojnem flišnem svetu, ki se naslanja na pobočje Sabotina. Ime izhaja iz besede brest, ki je drevo ulmus. Ruska beseda 'beresta' pa pomeni brezovo lubje. Na današnji dan leta 1905 se je v Postojni rodil skladatelj, muzikolog in pravnik Vilko Ukmar. Po končanem študiju na dunajskem konservatoriju in akademiji za glasbo v Zagrebu je v Ljubljani poučeval in vodil opero. V arhivu hranimo oddajo Primorski skladatelji o sebi, v kateri je Vilko Ukmar leta 1969 takole ocenil svoj odnos do glasbe: Iz pestrega opusa prisluhnimo Ukmarjevi uglasbitvi Kosovelove pesmi Pa da bi znal. Poje komorni zbor RTV, dirigira Matjaž Šček.
Žiga Popovič je bil eden največjih učenjakov Avstrije, je zapisal Kopitar. Žiga Popovič se je rodil na današnji dan leta 1705 v Arclinu pri Vojniku, do mnogih spoznanj pa je prišel kot samouk. Znana je tudi njegova knjiga Raziskave morja. Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala tudi o prodoru turške armade pri Sueškem prekopu. Na današnji dan so prišle v Francijo prve enote Kanadske divizije britanske armade. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal o sojenju gostilničarju in vipavskemu županu Antonu Bajcu in sodelavcema, ki sta bila obtožena sodelovanja z okupatorjem. Kot taki so bili ožigosani za narodne sovražnike. V Uvodniku z naslovom Tu pa ni milosti! je Joža Vilfan napisal: »Sodišče, pred katerim je odgovarjal Bajc, je sodilo izredno milo, ker je prišlo do prepričanja, da Bajc še ni prešel na politično sodelovanje z okupatorjem in na neposredno borbo proti slovenskemu narodu.« V Kopru se je na današnji dan leta 1955 rodil kardiokirurg Igor Gregorič. Po študiju medicine v Ljubljani je vojaščino odslužil v koronarni enoti na Vojno-medicinski akademiji v Beogradu. Zatem je bil splošni zdravnik v Kanalu, nato pa je v šempetrski bolnišnici specializiral kirurgijo. Maja leta 1984 je odšel v Houston, kjer je specializiral še kardiotorokalno in kardiovaskularno kirurgijo. Od leta 2001 je specialist za mehansko podporo krvnega obtoka na inštitutu Texas Heart Institute. O svojem delu je povedal: Bregínj je najzahodnejše večje naselje v Sloveniji. Izhodiščno slovensko ime Brgín je prevzeto iz romanskega Bergone, kar etimološko ni pojasnjeno. Morda je ime sorodno z antičnim krajevnim imenom Bergomum, danes Bergamo, ki je verjetno keltskega izvora. Fašisti so Bregínj preimenovali v Bergogna. V Londonu se je na današnji dan leta 1875 rodil dirigent, organist in skladatelj Sydney Hugo Nicholson. Po študiju na Oxfordu in Kraljevi glasbeni šoli je bil organist v cerkvi Barnet Parish, čeprav je največ pozornosti namenjal zborovski glasbi in v ta namen ustanovil Kraljevo šolo cerkvene glasbe, zato prisluhnimo zboru Svetega Mihaela iz Sittingbourna, ki je posnel Nicholsonovo skladbo Love Divine All Loves
Danes slavimo slovenski kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849. Naša radijska postaja je vsako leto obširno obeležila praznik in Prešernove nagrajence. Prvi je Prešernovo nagrado leta 1939 prejel pesnik Alojz Gradnik za zbirko Večni studenci. Josip Vidmar je leta 1964 v pogovoru z Bogdanom Tometom tako utemeljil odločitev za slovenski kulturni praznik: Po dobrega pol leta je prva svetovna vojna že sprožala pomanjkanje v oskrbi prebivalstva. O tem je pisala tudi tržaška Edinost iz Berolina, kakor so tedaj imenovali glavno mesto Nemčije: "Državna razdeljevalnica je sklenila, da ima vsaka komunalna zveza skrbeti za to, da ne bo prebivalstvo porabljalo več moke, nego odgovarja povprečni dnevni porabi 225 gramov na osebo prebivalstva. K temu se pripominja, da 225 gramov moke, vštevši pridevek krompirja, odgovarja množini kruha, okroglo 2 kilograma kruha na teden." Na Mostu na Soči se je na današnji dan leta 1930 rodil pisatelj in akademik Saša Vuga. Po maturi v Šempetru je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost in se zaposlil kot radijski napovedovalec ter nekaj časa delal tudi na naši radijski postaji. Kasneje je bil dramaturg in urednik na televiziji. Prve novele je objavil v Soškem tedniku in v Mladinski reviji. Sledili so številni romani. O delu, ki mu je prineslo Prešernovo nagrado, je povedal: Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Prešeren - predstavnik naše kulture: »S tem, da je Predsedstvo SNOSA proglasilo 8. februar za praznik slovenske kulture, je manifestiralo, da se je slovenska politika vključila v celotno slovensko kulturo in da slovenska politika ne bo zapustila več poti, ki jih je nakazal Prešeren.« Sicer pa je Partizanski dnevnik tega dne poročal tudi o orjaških letalskih napadih na Nemčijo. Bŕdo je manjše obcestno naselje v Spodnji Vipavski dolini. Leži na flišnem griču tik nad levim bregom reke Vipave, jugozahodno od Dornberka. Vas obkrožajo vinogradi. Že lega kaže na izvor imena 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetinica' in izhaja iz samostalnika bŕdo. Spominjamo se tudi na današnji dan leta 1970 umrlega beneškega ljudskega godca Aljzija Karliča Vigona. V Čedadu se je glasbeno izobrazil, sam je izdeloval in popravljal harmonike. V arhivu hranimo Vigonov Valček.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1765 umrl zemljemerec in slikar Franc Anton Steinberg, rojen na Kalcu pri Zagorju na Krasu. Po študiju na Dunaju je potoval po Nemčiji in Italiji ter delal kot uradnik cesarske dvorne blagajniške in rudarske komisije ter nadzornik deželnih cest na Kranjskem. Leta 1724 je bil imenovan za cesarskega upravitelja idrijskega rudnika živega srebra, ko je do podrobnosti izdelal njegov model in odprl več novih jaškov. Ruska deseta armada je na današnji dan leta 1915 začela bitko v Mazuriji, ki je trajala do 21. februarja, ko je v ujetništvu centralnih sil končalo sto tisoč ruskih vojakov. Ruska vojska je poskušala s protiofenzivo, toda hude izgube so jo prisilile k umiku. Na planšariji Topli vrh nad Porčinjem je na današnji dan leta 1945 je enota komunistično usmerjenih partizanov Garibaldi Natisone pobila 18 partizanov katoliško-liberalne enote Osoppo. Topli vrh velja za »rojstni kraj« vojaške tajne organizacije Gladio, je med obiskom planšarije februarja leta 1992 odkrito priznal tedanji italijanski predsednik Francesco Cossiga. Porčinj je bil dolgo let simbol hladne vojne in za nekatere tudi opravičilo za ustrahovanje Beneških Slovencev. O tem podrobneje Giorgio Bankič: Bŕda kot pokrajinsko ime so izvorno množinska oblika samostalnika bŕdo v pomenu 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetina ali hrib'. Težje razložljivi sta prebivalstveni imeni Bríc, Bríka. Prvotno množinsko prebivalstveno ime Birdane je dalo Bŕjane, to se je razvilo v Bŕje, ki je dalo drugotno edninsko obliko Bŕjec, kar se je v stranskosklonskih oblikah, na primer rodilnika Bŕjca v Bríca, spremenilo v sodobno obliko Bríc. Glasbeno voščilo posvečamo našim novogoriškim kolegom, ki proslavljo 35-o obletnico odprtja tamkajšnjega studia. Čist en mejhen radio opeva tudi idrijski Kingston Na današnji dan leta 1950 se je rodil pravnik in politik Miroslav Mozetič. Odraščal je v Taboru pri Dornberku. Po končani verski srednji šoli v Vipavi je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Šolanje je prekinilo služenje vojaškega roka, zatem je študij nadaljeval na Pravni fakulteti. Bil je med ustanovitelji stranke Slovenskih krščanskih demokratov in leta 1992 je postal poslanec državnega zbora. Leta 2007 je postal ustavni sodnik, oktobra 2013 pa predsednik, ko je v pogovoru z Leo Širok ob Dnevu samostojnosti o ankaranski občini povedal: Bŕda kot pokrajinsko ime so izvorno množinska oblika samostalnika bŕdo v pomenu 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetina ali hrib'. Težje razložljivi sta prebivalstveni imeni Bríc, Bríka. Prvotno množinsko prebivalstveno ime Birdane je dalo Bŕjane, to se je razvilo v Bŕje, ki je dalo drugotno edninsko obliko Bŕjec, kar se je v stranskosklonskih oblikah, na primer rodilnika Bŕjca v Bríca, spremenilo v sodobno obliko Bríc. Glasbeno voščilo posvečamo našim novogoriškim kolegom, ki proslavljo 35-o obletnico odprtja tamkajšnjega studia. Čist en mejhen radio opeva tudi idrijski Kingston/ dalet odlomku
Modrec Vatsjajana Malanga je po izročilu okoli leta 300 sestavil Kamasutro, erotični učbenik v sedmih poglavjih. Poleg praktičnih napotkov za vse vrste spolnega združevanja pouči Kamasutra bralca tudi o svatbenih običajih, kurtizanah in skrivnih čarovnih naukih. Operna pevka Zdenka Zikova je zaslovela med obema vojnama tudi na odrih nekdanje Jugoslavije. Rodila se je na današnji dan leta 1905 v Pragi, kjer je obiskovala operno šolo in kariero nadaljevala v ljubljanski operi. Sledili so nastopi v Zagrebu, Beogradu in gostovanja po Evropi in Združenih državah Amerike ter v Egiptu. Prisluhnimo odlomku posnetka z gramofonske plošče iz leta 1938, ko je posnela arijo iz Verdijeve Aide: Večerna izdaja Edinosti je na današnji dan leta 1915 izšla z naslednjimi naslovi na prvi strani: "Težišče dogodkov premaknjeno iz ruske Poljske na karpatska bojišča. Ljuti boji na obeh straneh Duklanskega prelaza Rusi zapustili Tarnow? Slednjemu na rob je uredništvo pripisalo: "Čudno se nam zdi, da tako važnega dejstva, kakor je zapustitev Tarnowega, največjega mesta srednje Galicije, ne omenja nobeno avstrijsko poročilo, in da ve o tem domnevnem dejstvu poročati samo budimpeštanski "Az Est."" Leta 1945 je imela slovenska partizanska vojska približno 30 tisoč vojakov, sovražnik pa okoli 135 tisoč. Čeprav je obstajala nevarnost, da bi Nemci slovenske partizane uničili, so ti odklonili morebitni umik k 4. armadi. Od 1. marca 1945 sta delovala oba slovenska korpusa kot del 4. armade, s čimer je bila formalno samostojna slovenska vojska ukinjena. Bŕdice pri Kožbani je gručasta vasica v Zgornjih Goriških Brdih. Leži na uravnanem slemenu med Močilnikom in Brezoviškim potokom. Manjšalnica bŕdica v pomenu 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetinica' izhaja iz samostalnika bŕdo. Bŕdice so fašisti preimenovali v Brizza. V Dubrovniku se je na današnji dan leta 1940 rodila Dubravka Tomšič - Srebotnjak. Že kot deklica z absolutnim posluhom se je posvetila klavirju. Leta 1980 se je tako spominjala svojega prvega nastopa: Po končani akademiji za glasbo v Ljubljani se je Dubrovka Tomšič izpopolnjevala v New Yorku. Sledila je bogata koncertna kariera. Od leta 1967 je poučevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v tujini je vodila več mojstrskih tečajev. Prisluhnimo odlomku Rondoja Beethovnovega Koncerta za klavir in orkester. Dubrovko Tomšič Srebotnjak spremljajo simfoniki RTV Slovenija pod taktirko Antona Nanuta
Na današnji dan leta 1840 v Dreghornu rojeni John Boyd Dunlop je na sinovo prošnjo in vprašanje, kako zavarovati tricikel na luknjasti poti v šolo, odgovoril s pnevmatsko zračnico. Skozi ventil jo je napolnil z zrakom in jo zavaroval z gumijastim ovojem. Največji pogromi nad armenskim narodom so se začeli aprila leta 1915. Turki so najprej pobili armensko vodstvo, kasneje pa so v vojsko poklicali vse Armence, stare od 17 do 60 let in jih poslali v najhujše boje. Podatki govorijo, da je bilo ubitih 75 odstotkov Armencev ali milijon 396 tisoč 350. Armenska tragedija naj bi se končala 5. februarja leta 1917. V Gorici se je na današnji dan leta 1925 rodil onkolog Stojan Plesničar. Po končani medicini in specializaciji v Ljubljani ter izpopolnjevanju v Rimu, Londonu, Stockholmu in Philadelphiji je leta 1978 postal direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob 85-m jubileju je tako strnil ugotovitve okoljskih vplivih na najhujšo bolezen sodobne civilizacije Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil dnevno poročilo štaba IX. korpusa: »V teku meseca januarja so pod najtežjimi atmosferskimi pogoji naše inženirske edinice izvršile 76 minersko sabotažnih akcij na sovražnih komunikacijah in industrijskih objektih. Pri teh akcijah je bilo ubitih veliko število sovražnikovih vojakov.« V Mariboru se je na današnji dan leta 1950 rodil igralec Vladimir Jurc. Po končani akademiji je 9 let nastopal v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil kar 13 sezon član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je odigral celo vrsto nosilnih vlog. Leta 1991 je za vlogo Jakoba Rude prejel Prešernovo nagrado in povedal: Braník je razpotegnjena vas z gručastim jedrom v osrednjem delu doline Branice. Stari zapisi pričajo, da se je kraj prvotno imenoval Braníca. Kasneje so ga preimenovali v Rihemberk, kar je izvorno ime tamkajšnjega gradu s prvotnim pomenom skalnata gora ali Rihova gora. Ime Braník je dobil šele leta 1955. Ime je izpeljano iz slovanske osnove brána v pomenu okop. V Poljšici pri Gorjah se je na današnji dan leta 1920 rodil baritonist France Langus. Po študiju solo petja pri Juliju Bettetu se je izpopolnjeval na Dunaju. V Ljubljanski operi je nastopal od leta 1941. Izkazal se je predvsem pri vlogah v operah italijanskih skladateljev. Prisluhnimo ariji Kavatina Figara iz Rossinijeve opere Seviljski brivec
V Osijeku se je na današnji dan leta 1815 rodil škof, prosvetitelj, mecen in politik Josip Juraj Strossmayer. Od leta 1849 je bil bosansko-sremski škof. Zavzemal se je za združitev hrvaških pokrajin in za združitev južnih Slovanov. Na vatikanskem koncilu leta 1870 je nasprotoval razglasitvi papeževe nezmotljivosti in se zavzemal za pravice episkopata. Nemško cesarstvo je na današnji dan leta 1915 razglasilo morje okoli Velike Britanije za vojno območje. Vojak Ciril Prestor pa se je tega dne znašel na Madžarskem in v svoj dnevnik zapisal: "V Luchu mraz vedno hujši, pota slaba, jedli manj. 36 stopinj mraza. V mali bajtici imel pisarno in posteljo. Grmeli topovi naši in ruski. Poleg mene na na leseni prični spal ruski stotnik. Najprvo ga preiskal, videti poštenjak. Dal mi pištolo, rublje, čelado in kokardo. Jaz mu dal par kronc." Voditelji treh v drugi svetovni vojni najpomembnejših zavezniških držav, Stalin, Churchill in Roosevelt, so se na današnji dan leta 1945 srečali na konferenci na Jalti, letovišču in pristanišču na Krimu. Sklenili so dogovor o zadnjih vojaških operacijah proti Nemčiji in Japonski in povojni razdelitvi sveta. V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrl geograf Svetozar Ilešič. Leta 1968 se je tako spominjal svoje disertacije: Sledila je bogata akademska kariera. En mandat je bil tudi upravnik Inštituta za raziskovanje Krasa. Ilešičev sistem poljske razdelitve Slovenije je vključen v razvoj evropske agrarne razdelitve. Brájda je vas v Beneški Sloveniji, pravzaprav sta dve, vzhodno in južno od Tovorjane. Tako imenovani kraji ležijo v Furlaniji. Narečno namreč brájda pomeni "kos polja, zasajen s trto, v furlanščini pa zagrajeno zemljišče za vzgojo trte. Ime je prevzeto iz langobardske besede 'braida' v pomenu 'kos zemlje' ali 'odprto polje'. Bob Marley, kralj reggaeja, kitarist in pevec, se je rodil na današnji dan leta 1945 v Nine Milesu. Reggae glasba je nastala na Jamajki konec šestdesetih let iz afrokaribske in ameriške rhythm'n'blues glasbe. Bob Marley jo je skupaj s člani skupine Wailers širil na vse konce sveta. Prisluhnimo zimzeleni No woman no cry
Na Reki pri Zgornjih Hočah se je na današnji dan leta 1845 rodil literarni zgodovinar in indolog Karel Glaser. Po končani mariborski gimnaziji je na Dunaju študiral klasično filologijo in slavistiko. Že v gimnazijskih letih se je seznanil z indijsko-iransko filologijo, predvsem ga je zanimal sanskrt, iz katerega je tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je v Trstu in Berlinu ter na Dunaju. Medtem ko so na današnji dan leta 1915 turško-nemške čete prodrle do bregov sueškega prekopa, so v vseh slovenskih deželah vladale izjemno slabe gospodarske in življenjske razmere. Februarja 1915 so oblasti odredile omejeno porabo krušne moke - 200g na osebo na dan. Naša vojska zastavlja sovražniku poti za umik, tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik naslovil Vojno poročilo Vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije. »V Podravini so naše čete nadaljevale ofenzivne operacije in vrgle ojačani sovražni polk še dalje proti jugozapadu. Na področju Sarajevo-Brod se nadaljujejo srdite borbe z nemško divizijo, ki se skuša prebiti na sever.« V oddaji Zamejski kraji in ljudje se je Neva Lukeš na današnji dan leta 1980 tako spomnila smrti fizika, profesorja, poljudnoznanstvenega pisatelja, narodno obrambnega publicista Lava Čermelja. Prisluhnimo odlomku: Bôvec je mestno naselje pod južnim pobočjem Rombona. Leži na najvišji soški terasi ob severnem robu bovške kotline. Naselje se prvič omenja leta 1174, ko je grad v Klužah postal strateško pomembnejši od Robelnika, ki je bil poseljen že v halštatski dobi. Kasneje je tod vodila rimska cesta v Norik. Izhodišče slovenskega Blica je predslovanskega izvora. Prisluhnimo še razlagi Fedje Klavore: Bôvec so fašisti preimenovali v Plezzo. V Idriji je na današnji dan leta 1875 umrl skladatelj in organist Jožef Gnjezda. Po končani rudarski ljudski šoli ga je v glasbo uvedel Anton Krašer. Na gradu Windischgratzov je kneginjo poučeval klavir in violino. Ko se je vrnil v Idrijo, je postal mestni organist, vodil je pevski zbor in orkester. Napisal je celo vrsto cerkvenih skladb. Prisluhnimo pesmi Raduj človek moj, ki jo je zapel Slovenski oktet
Na današnji dan leta 1875 se je v Štanjelu rodil dramatik in duhovnik Jože Abram - Trentar. Po gimnaziji v Gorici in Ljubljani je končal goriško bogoslovje in služboval večinoma v Posočju. Med njegovimi ljudskimi igrami sta najbolj znani Rošlin in Verjanko ter Zlatorog. V Trenti sta s Kugyem utirala pot slovenskemu planinstvu in tovrstni literaturi. Tržaška Edinost je na današnji dan leta 1915 povzela tudi poročilo pariškega časnika Temps, "da je nemški podmorski čoln vdrl v Irsko morje in potopil neko tovorno ladjo. Toda list naglaša, da ima Nemčija le malo podmorskih čolnov, ki bi zmogli za napade na angleške parnike izvršiti dolge vožnje." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 pisal o Zmagovitem prodiranju proti reki Odri: »Čete 1. Beloruske fronte so na 80-kilometrskem pasu prodrle v nemško pokrajino Brandeburg, čete generala Černijakovskega v Vzhodni Prusiji pa so v naskoku zavzele mesti Heilsberg in Friedland in popolnoma obkolile Königsberg". Spominjamo se matematika, filozofa, pisatelja in borca za človekove pravice, lorda Bertranda Russella. Umrl je na današnji dan leta 1970 v Penrhyndeudraethu. Zavzemal se je za mirovno gibanje, nasprotoval je jedrski oborožitvi. O sodišču za vojne zločine, ki ga je Russel skupaj s Sartrom ustanovil leta 1963, je Rudi Rizman povedal: V 82. letu je v Ljubljani na današnji dan leta 2000 umrl eden od stebrov slovenske fizikalne šole, profesor Ivan Kuščer. Vodil je Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko na ljubljanski univerzi. Leta 1963 je prejel Kidričevo nagrado. Matematik Ivan Vidav se ga je ob ob svojem 90-em življenskem jubileju tako spominjal: Bóršt je gručasta vas na slemenu med dolinama Dragonje na jugu in Rokavo na severu. Občnoimenski pomen slovenske besede bóršt je gozd. Beseda je prevzeta iz severnonemške besede forest, iz česar se je razvil današnji nemški Forst. Na Dunaju se je na na današnji dan leta 1875 rodil skladatelj in violinski virtuoz Friedrich 'Fritz' Kreisler. Po končanem dunajskem konservatoriju se je izpopolnjeval v Parizu, vendar se je kasneje posvetil študiju medicine, ker ga niso sprejeli med Dunajske filharmonike. Prisluhnimo odlomku Ljubezenske melodije Fritza Kreislerja, violinista Roberta McDuffia je spremljal Cicinti Pops orkester pod taktirko Ericha Kunzla
V portugalskem mestu Castro Daire se je na današnji dan leta 1605 v pokristjanjeni družini rodil rabin, kabalist in mistik Isaac Aboab da Fonseca. Leta 1624 je postal rabin v nizozemski koloniji v današnji Braziliji, po 12-ih letih so kolonijo zasedli Portugalci, Da Fonseca se je vrnil v Amsterdam, nekateri člani židovske skupnosti pa so se preselili v severno Ameriko in pomagali ustanoviti Novi Amsterdam, današnji New York. Britanska admiraliteta je na današnji dan leta 1915 prepovedala tujim ribiškim ladjam uporabo britanskih pristanišč. Večerna izdaja Tržaške Edinosti pa je osrednjo pozornost namenila spopadom v Karpatih: "V ozemlju na obeh straneh Lupkowskega prelaza se vrše že nekaj dni hudi boji. Naše čete so potisnile sovražnika iz več sprednjih postojank. Rusi skušajo tu z ojačenji ustaviti naše prodiranje." Na današnji dan leta 1930 se je v Mariboru rodil kirurg Jože Trstenjak. Po končanem študiju medicine je stažiral v Kopru. O okoliščinah, ki so ga pripeljali k morju, je po upokojitvi povedal: Po specializaciji iz kirurgije je Jože Trstenjak eno leto delal v nemškem Remscheidu, leta 1962 pa se je zaposlil v izolski bolnišnici, kjer se je tudi upokojil. Občasno je predaval kirurgijo na srednji zdravstveni šoli v Piranu. "Gospodarske ustanove naše vojske", tako je Partizanski dnevnik v četrtek, 1. februarja 1945 naslovil poročilo Toneta Tratnika o delovanju vojaške pekarne XXXI. divizije. "Vodi jo tovariš Albert, pomagajo mu še trije borci. Seveda se mora pekarna boriti s pomanjkanjem raznega materiala. Kvas na primer izdelujejo kar sami, iz krompirja in sladkorja, in čudovito nadomešča orginalni izdelek." Bódrež je gručasta vas v Spodnji Soški dolini. 116 prebivalcev živi ob vznožju severozahodnega pobočja Banjške planote ob cesti Kanal - Avče. Ime izhaja iz slovanskega osebnega imena, o čemer podrobneje Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: Bódrež so fašisti preimenovali v Bódres. V avtomobilski nesreči je na današnji dan leta 1970 preminil skladatelj Blaž Arnič. Bil je predvsem uspešen simfonik; Ples čarovnic je njegova najbolj znana simfonična pesnitev, napisal je tudi violinska koncerta in več baletnih simfoničnih pesnitev. Prisluhnimo sedaj odlomku spominske oddaje Ane: Prisluhnimo odlomku Arničeve Pesmi planin v izvedbi simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada
Imperialistična rusko-japonska vojna za Kitajsko, Mandžurijo in Korejo se je na današnji dan leta 1905 končala s presenetljivo zmago Japonske pri Port Arturju. Japonska je s tem postala svetovna velesila. V Rusiji je nezadovoljstvo doseglo vrhunec s streljanjem na mirno povorko delavskih demonstrantov pred zimskim dvorcem v Sanct Peterburgu. Na današnji dan leta 1915 so nemške enote na vzhodni fronti napadle polažeje ruske carske vojske v okviru priprav na zasedbo vzhodne Prusije. Nemci so prvič uporabili bombe z bojnim plinom solzilcem, vendar se zaradi hudega mraza solzilec ni uparil, veter pa ga je zanesel na nemške položaje. Tako je New York Times naslednji dan poročal o nemškem porazu, vendar so Nemci čez tri dni sprožili nov napad in plinske bombe bolj kruto uporabili v bitki pri Ypresu na zahodni fronti, nekaj mesecev kasneje. Na današnji dan leta 1945 so enote Rdeče armade prečkale Odro. Partizanski dnevnik je ob tem pripisal, da so sovjetski vojaki zdaj oddaljeni le 150 kilometrov od Berlina, usoda hitlerjevske Nemčije pa visi na nitki. Pisatelj Ivan Pregelj je rad opisoval tolminsko pokrajino, posebno v romanu Plebanus Joannes. Ivan Pregelj je umrl na današnji dan leta 1960, star 77 let. Ob izidu Pregljevih Pesmi je Janez Dolenc leta 2003 povedal: Borjána je razpotegnjeno gručasto naselje, ki leži ob cesti Staro selo - Breginj. Etimološko je ime verjetno nastalo iz množinskega prebivalstvenega imena Borane iz hipokoristika, ljubkovalnega imena Bori, ki izhaja iz slovanskega imena Borislav ali občnega imena 'bori'. Če je slednja domneva pravilna, je ime prvotno označevalo prebivalce Borovega naselja oziroma prebivalce v borovem gozdu ali ob njem. Fašisti so kraj preimenovali v Boreana. V Austinu se je na današnji dan leta 1915 rodil etnomuzikolog in glasbenik ter producent Alan Lomax. Najprej je z očetom zbiral ljudske pesmi v različnih delih Združenih držav Amerike, kasneje je to delo izpopolnil tudi na drugih območjih: na Irskem in v Britaniji, Španiji in Italiji ter na Karibih. Izdelal je sistem Cantometrics za razvrščanje pesmi, kar je vestno dokumentiral v Kongresni knjižnici. Z Woodyjem Guthriejem sta zbrala obsežno zbirko protestnih pesmi. Kasneje je za BBC pripravil vrsto oddaj in koncertov, na katerih je tudi sam nastopal. Prisluhnimo skladbi Prison & Blues Songs, Black Woman
Leta 1260 je novi vladar mongolske države postal Kubljaj, vnuk Džingiskana, ki je svoje gospostvo razširil na Kitajsko, Peking je preimenoval v Kanbalik. Kitajsko je razdelil na 12 provinc s 4 razredi. Mongoli so bili dostojanstveniki, Evropejci in Turki so skrbeli za upravo in trgovino, srednji stan so bili severni Kitajci, ostali pa so bili brezpravni podložniki. Pri Svetem Ivanu v Trstu se je na današnji dan leta 1845 rodil kamnosek, veleposestnik in politik Ivan Marija Vatovec. Podrobneje o njem Bogomila Kravos: V Ljubljani se je na današnji dan leta 1905 rodil pesnik, esejist in jezikoslovec Božo Vodušek. Njegove pesniške prvence uvrščajo v mlajšo generacijo ekspresionistov, poznejša dela, posebno zbirka Odčarani svet, pa kažejo na izrazit eksistencializem. Leta 1984 je tako pripovedal, kako nastaja pesem: Na Kavkaški fronti so na današnji dan leta 1915 po hudih bojih s turško armado enote kavkaške kozaške divizije pod poveljstvom generala Fjodora Grigorijeviča Černozubova zasedle Tabriz. Na današnji dan leta 1940 se je v Beogradu rodil arhitekt Boris Podrecca. Po vojni je odraščal v Trstu in študiral na Dunaju, kjer dela še danes. V Trstu je postavil razstavo ob stoletnici rojstva Augusta Černigoja. Svojega učitelja se je takole spominjal: Prav na dan zadnjega radijskega nastopa nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja je v bližini Boršta strmoglavil ameriški pilot izvidniškega letala, Charles Dougherty. V času okrepljene prisotnosti nemških sil v koprskem zaledju je domačinki Francki Jerman uspelo pilota rešiti. Ta je ohranil prijateljske vezi z rešitelji, po 46-ih letih so v Borštu predstavili knjigo Nazaj v boj, ki jo je napisal William Wade Spore. Raul Šiškovič je o knjigi povedal: Bonini so razloženo naselje na severozahodnih obronkih Šavrinskega gričevja, ki leži na pobočjih zahodnega dela hrbta, ta pa se od Svetega Antona spušča proti Vanganelu. Krajevno ime je izpeljanka svetniškega imena Bonifacij. V londonskem Aeolian Hallu so na današnji dan leta 1940 prvič izvedli cikel skladb Benjamina Brittna Les Illuminations, ki jih je skladatelj napisal po verzih Arthurja Rimbauda za sopran ali tenor in godalni orkester. Tenorista Roberta Teara je na snemanju spremljal orkester Londonske filharmonije pod taktirko Carla Marie Giulinija
Na današnji dan leta 1875 je v Ljubljani umrl filozof in pravnik Etbin Henrik Costa. Na graški univerzi je doktoriral iz filozofije in čez dve leti še iz prava. V Ljubljani je odprl odvetniško pisarno, bil je med ustanovitelji Slovenske matice in njen predsednik, načelnik Sokola, deželni in državni poslanec ter ljubljanski župan. "Zanimivo, da so puščice francoskih aviatikov, ki jih mečejo na nemške zrakoplove, večinoma napravljene v Nemčiji. Ta tkalska vretenca, ki so jih pobrali po nemških strelskih jarkih, nosijo na eni strani napis "invetion francais", na drugi strani pa "fabrikation allemande". Ukanjena nemška tvrdka je izvedela šele po teh najdbah, v kak namen je dobila iz Francoske tako veliko naročilo "vretenc". - Ta vojni drobec je tržaška Edinost povzela po pisanju časnika Politiken na današnji dan leta 1915. Medtem ko je Rdeča armada na današnji dan leta 1945 osvobodila Litvo, je nedeljski Partizanski dnevnik objavil tudi članek dopisnika Toneta Tratnika z naslovom Bratstvo v orožju: "Na Primorskem se v okviru 9. korpusa bori tudi divizija Garibaldi, ki je še mlada in si šele pridobiva izkušnje. Tovariš komandant Sasso in komisar Vanni sta izkušena stara borca. Vsak dan bolj izginja medsebojna mržnja, ki so jo umetno ustvarile vladajoče klike obeh narodov." Na današnji dan leta 1980 je v Ljubljani umrl pisatelj Ciril Kosmač. Pred koncem vojne je na osvobojenem ozemlju urejal Slovenski poročevalec in takoj po vojni izdal zbirko novel Sreča in Kruh. Napisal je scenarij za prvi slovenski umetniški film Na svoji zemlji, v kartuziji Pleterje Balado o trobenti in oblaku, zaslovel pa je s Tantadrujem. Augusta 1968 je po vrnitvi iz Češkoslovaške v pogovoru z Bogdanom Tometom takole obsodil sovjetsko oboroženo zadušitev češke pomladi: Bílje so deloma obcestno, deloma gručasto naselje v Spodnji Vipavski dolini. Iz sklanjatve in pridevnika bíljenski lahko sklepamo o prvotnem množinskem prebivalstvenem imenu Bilane. Fašisti so kraj preimonevali v Biglia. Fra Diavolo je komična opera v treh dejanjih Daniela Auberja. Libreto je spisal Eugene Scribe. Krstna predstava je bila v Parizu 28. januarja 1830. Opera je bila pri občinstvu lepo sprejeta in je bila v 19. stoletju ena izmed bolj priljubljenih, zato prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel orkester Concerto Lamaoureux z dirigentom Jeanom Fournetom
Na današnji dan leta 1755 se je v Loenbergu rodil Friedrich Wilhelm Schelling, eden največjih filozofov nemške klasične filozofije. Najprej je bil pristaš panteizma, zatem je razvil pozitivno filozofijo, pri čemer je poudarjal svobodno ustvarjanje kot človekovo bistvo. Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodil politik, državnik, general polkovnik in narodni heroj, Edvard Kardelj. V Moskvi je obiskoval Mednarodno leninsko šolo. Kardelj je avtor Manifesta ustanovnega kongresa KPS na Čebinah iz leta 1937. Leto kasneje je postal član vodstva jugoslovanske partijske organizacije, ki jo je na Lisci oblikoval Josip Broz Tito, s katerim sta sodelovala 49 let. V arhivu hranimo govor Edvarda Kardelja iz leta 1959, ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije: "Na Rusko-Poljskem nobenih izprememb, oziroma snežni zameti. Naše čete zopet osvojile Uzoški prelaz. V dolini Latorzce in Nagy-Aga se boji nadaljujejo. Nemški delni uspehi v Franciji", tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila minulega dne z bojišč prve svetovne vojne. Biljána je v jedru gručasto naselje v spodnjih Goriških Brdih, ki stoji na vrhu podolgovatega flišnega slemena. K naselju, ki šteje 136 prebivalcev, sodita zaselka Na župi in Robida. Etimološka pripona -ana sicer pogosto kaže na romanski ali predromanski izvor. Domnevati je mogoče množinsko ime 'belane', kar bi pomenilo prebivalce vasi Belega, to bi bilo tvorjeno iz vzdevka 'beli', pretvorbo izglasja in singularizacijo Biljána pa je mogoče pripisati kolektivni obliki ali vplivu pogostih romanskih krajevnih imen, kot je naprimer rezijanska Rečána iz besede 'reka'. Na današnji dan leta 1945 je izvidnica sovjetske armade osvobodila jetnike nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer je bilo interniranih več kot 2 tisoč 300 Slovenk in Slovencev, okoli tisoč 330 umorjenih, skupno število žrtev pa je preseglo številko milijon 600 tisoč. Spominski dan žrtev nacizma bomo obeležili s skladbo Auschwitz skupine Equipe 84, ki nam jo bo zapel Tržaški partizanski pevski zbor
Neveljaven email naslov