Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1300 je Osman I. Ghasi položil temelje Osmanski državi, ki se je obdržala do leta 1922. Oče je bil vodja turških verskih bojevnikov proti Bizantinskemu cesarstvu in plemenski poglavar turkmenskih Oguzov. Znamenje nove dinastije je Osmanov meč, ki ga je dobil vsak sultan.
V Dolgi Poljani se je na današnji dan leta 1900 rodila novinarka in pisateljica Ana Praček - Krasna. Starši so v prvi svetovni vojni umrli, zato se je leta 1920 izselila v Ameriko. V New Yorku je leta 1950 izdala pesniško zbirko Za lepše dni. Leta 1978 je pri koprski Lipi izšla avtobiografska knjiga Med dvema domovinama, čez dve leti pa še Moja ameriška leta. Ob 80-em življenjskem jubileju se je takole spominjala svojega prihoda v Ameriko:
"Soška bitka traja dalje. Tudi včerajšnji hudi boji so se končali za naše čete zopet s popolnim vzdržanjem vseh njihovih postojank. Le pri Oslavju in na Podgori se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v naše postojanke; toda vrgli smo ga zopet iz njih," je na današnji dan leta 1915 pisala torkova šteilka tržaške Edinosti.
Na današnji dan leta 1930 je Tafari Makonnen postal etiopski cesar Haile Selassie I, ki je odpravil suženjstvo. Po obisku na Jamajki je postal črni mesija rastafarijancev. Bil je eden od ustanoviteljev Organizacije afriške enotnosti in gibanja neuvrščenih. Leta 1959 je kot gost maršala Tita obiskal tudi Koper, prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka:
Naselje Škofíje zasledimo v Istri, Škoflje v Vremski dolini. Cela vrsta krajevnih in drugih zemljepisnih imen na Slovenskem izhaja iz takoimenovane škofove posesti, iz česar so izpeljani tudi številni priimki.
V 90-em letu starosti je na današnji dan leta 2005 umrl lirski baritonist Marcel Ostaševski. V Radovljici rojeni pevec je začel poklicno pevsko pot na odru sarajevske Opere. V obeh slovenskih opernih hišah je Ostaševski ljubiteljem operne glasbe pričaral vrsto najzahtevnejših baritonskih pevskih vlog. Vloga Figara v Seviljskem brivcu, ga je spremljala skozi vso kariero. Zato prisluhnimo Kavatini Figara. Marcela Ostaševskega je na snemanju spremljal orkester mariborske opere pod taktirko Jakova Cipcija
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Okoli leta 1300 je Osman I. Ghasi položil temelje Osmanski državi, ki se je obdržala do leta 1922. Oče je bil vodja turških verskih bojevnikov proti Bizantinskemu cesarstvu in plemenski poglavar turkmenskih Oguzov. Znamenje nove dinastije je Osmanov meč, ki ga je dobil vsak sultan.
V Dolgi Poljani se je na današnji dan leta 1900 rodila novinarka in pisateljica Ana Praček - Krasna. Starši so v prvi svetovni vojni umrli, zato se je leta 1920 izselila v Ameriko. V New Yorku je leta 1950 izdala pesniško zbirko Za lepše dni. Leta 1978 je pri koprski Lipi izšla avtobiografska knjiga Med dvema domovinama, čez dve leti pa še Moja ameriška leta. Ob 80-em življenjskem jubileju se je takole spominjala svojega prihoda v Ameriko:
"Soška bitka traja dalje. Tudi včerajšnji hudi boji so se končali za naše čete zopet s popolnim vzdržanjem vseh njihovih postojank. Le pri Oslavju in na Podgori se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v naše postojanke; toda vrgli smo ga zopet iz njih," je na današnji dan leta 1915 pisala torkova šteilka tržaške Edinosti.
Na današnji dan leta 1930 je Tafari Makonnen postal etiopski cesar Haile Selassie I, ki je odpravil suženjstvo. Po obisku na Jamajki je postal črni mesija rastafarijancev. Bil je eden od ustanoviteljev Organizacije afriške enotnosti in gibanja neuvrščenih. Leta 1959 je kot gost maršala Tita obiskal tudi Koper, prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka:
Naselje Škofíje zasledimo v Istri, Škoflje v Vremski dolini. Cela vrsta krajevnih in drugih zemljepisnih imen na Slovenskem izhaja iz takoimenovane škofove posesti, iz česar so izpeljani tudi številni priimki.
V 90-em letu starosti je na današnji dan leta 2005 umrl lirski baritonist Marcel Ostaševski. V Radovljici rojeni pevec je začel poklicno pevsko pot na odru sarajevske Opere. V obeh slovenskih opernih hišah je Ostaševski ljubiteljem operne glasbe pričaral vrsto najzahtevnejših baritonskih pevskih vlog. Vloga Figara v Seviljskem brivcu, ga je spremljala skozi vso kariero. Zato prisluhnimo Kavatini Figara. Marcela Ostaševskega je na snemanju spremljal orkester mariborske opere pod taktirko Jakova Cipcija
Evropo je leta 1350 prizadela najhujša epidemija kuge v zgodovini. Kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe, je pomorila od 20 do 30 odstotkov prebivalstva. Posebno so bila prizadeta mesta s slabimi higienskimi razmerami, kjer ni bilo kanalizacije in niso odstranjevali odpadkov. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude. Na današnji dan leta 1561 se je rodil koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila tudi Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: "Srbija je nastali premor v vojevanju uporabila v to, da je popolnila svojo armado z mladimi novinci in vojaki iz provincij, ki jih je osvojila v balkanskih vojnah, posebno iz Macedonije. Sedaj se vrše samo artilerijski boji, v katerih uporabljajo Srbi francoske topove," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela pisanje Vorwärtsa, ta se je skliceval na izjavo ruskega konzula, ki je iz Niša dopotoval v Odeso. "Nemška obrambna linija na zapadu zlomljena, Poulične borbe v Danzigu in Gdinju. Ne bomo položili orožja prej, dokler ne dosežemo svojega cilja - zaobljuba primorskega ljudstva na dan 27. marca." Tako je na današnji četrtek leta 1945 na prvi strani poročal Partizanski dnevnik, ki je povzel tudi članek Ljudske pravice z naslovom Zakaj zadruge - Kakšno korist bo imelo ljudstvo od novega zadružništva v naši demokratični državi? Doberdób je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži jezero. Na griču Gradišče pa so ostanki rimske naselbine. Ime je nastalo iz tvorjenke 'dobri dol', ki je napačno standardizirana kot Doberdob pod vplivom prebivalstvenega imena, ki se je iz prvotnega Dobrodolci prek Dobrdouci v narečju razvil v Doberdoupci. Doberdób so fašisti preimenovali v Doberdó del lago. V Glasgowu se je na današnji dan leta 1915 rodil pozavnist George Chisholm, ki velja za britanskega očeta tega glasbila v jazzu. Kariero je začel v mestnem plesnem orkestru in se leta 1930 preselil v London, kje je muziciral z ameriškimi velikani jazza: Colemanom Hawkinsom, Fatsom Wallerjem in Bennyjem Carterjem. Prisluhnimo arhivskemu posnetku skladbe Stardust
V Novi cerkvi pri Strmcu je na današnji dan leta 1830 umrl nabožni pisatelj Jožef Anton Jakomini. Po liceju v Ljubljani je v Gradcu študiral retoriko, teologijo pa je v Ljubljani in Rimu, kjer je doktoriral. Zatem je polnih 50 let služboval v Novi cerkvi. Objavil je vrsto teoloških del in poljubnih svetopisemskih razlag ter Življenjepis škofa in mučenika Maximiliana. "Bitka v Karpatih se nadaljuje, tako je poročala Edinost na današnji dan leta 1915. "Pozicijski značaj bojev izključuje skorajšnjo odločitev. Naše čete, ki so prodrle preko črte ob Prutu: Sniatyn - Ćernovlce, nadaljujejo svoje napadne kretnje v severni smeri in so včeraj osvojile enajst ruskih oporišč v okolici južno od Zaleszczykov." "Zlom nemške vojske na vzhodni fronti, prve enote Rdeče armade prvič vstopijo na ozemlje Slovenije v Prekmurju, Primorska pozdravlja novo vlado demokratične federativne Jugoslavije, Maršal Tolbuhin prodira proti Avstriji, Naša vojska v Bihaču", tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik povzel poročila z bojišč. Na današnji dan leta 1965 je naša radijska postaja v oddaji Nedeljsko srečanje objavila reportažo Bogdana Tometa ob 150-ti obletnici šole na Premu, kjer se je rodil pesnik Dragotin Kette. Prisluhnimo odlomku pripovedi tedanje učiteljice Suzane Cerkvenik: Dóblar je naselje v Spodnji Soški dolini, ki leži na desnem bregu Soče, tik nad izlivom potoka Doblarca, vas nima pravega središča, saj je v vsakem zaselku le po nekaj hiš: ob jezu hidroelektrarne ter v dolini Doblarce in pritoka Lepenke so Gorenji Doblar, Brnk, Dolina, Jelovec, Julija, Kolarji, Osredek in Strmovnik, visoko nad Sočo pa še Gomila. Kraj je prvič omenjen leta 1377. Občnoimenski pomen besede dób je "vrsta hrasta Quercus robur". Dóblar je bil v času fašizma poimenovan Doblari. V Ann Arborju se je na današnji dan 1930 rodil skladatelj Robert Ashley, ki je zaslovel z zvočnimi raziskavami, opernimi in gledališkimi predstavami, v katere je vključeval elektroniko. Zato prisluhnimo odlomku računalniške opere Celestial Excursions, posvečene upokojencem
V Rimu živeči skitski menih Dionizij je po priporočilu nikejskega koncila iz leta 325 na novo izračunal datum Kristusovega rojstva in določil čas za praznovanje velike noči - prvo nedeljo po prvem spomladanskem ščipu. Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala o bombardiranju Dardanel: "Včeraj ob 10-ih dopoldne je 10 velikih sovražnih oklopnic bombardiralo ob vhodu Dardanel nahajajoče utrdbe. Potom opazovanj se je dognalo, da so naše krogle, ki so bile izstreljene iz anatolskega obrežja, poškodovale eno sovražno oklopnico tipa Agamemnon in še dve drugi oklopnici". Igralka Mira Sardoč se je rodila na današnji dan leta 1930 v Šentilju pri Mariboru, kjer je kot štiriletna deklica prvič nastopila na odru. Nemci so družino izgnali v Srbijo. Po vojni je v Ljubljani študirala na Akademiji za igralsko umetnost in nastopala v mariborskem gledališču. Od leta 1957 pa vse do upokojitve leta 1985 je delala v tržaškem Slovenskem stalnem gledališču, ko je povedala: Na današnji dan leta 1945 je 20. ameriška armada zasedla Wiesbaden, Partizanski dnevnik pa je bralke in bralce še pozival: "Obdelajmo vsako ped naše zemlje: Zavedati se moramo, da si bomo z medsebojno pomočjo nadoknadili vse nedostatke, zato pristopimo k skupni obdelavi in setvi, nudimo drug drugemu kmetijske stroje in orodje.« V Rimu je na današnji dan leta 1985 umrl kipar Oreste Dequel. V Ljubljani je študiral kiparstvo pri profesorju Frančiški Smerduju. Prijatelj Jože Pohlen se je njunih skupnih let v povojnem Kopru tako spominjal: Diváča je najpomembnejše prometno središče na Krasu. Najstarejši znani zapis je Diwatsch iz leta 1499. Etimološko izvor imena ni jasen, morda je bila prvotno Divat´a ves, kar bi bilo iz svojilnega pridevnika Divati ali divata. Iz sorodnih ljubkovalnic - hipokoristikov so lahko krajevna imena Dívči, češko Divice, staročeško Divici, srbsko Divci. Miklošič je ta imena povezoval in izvajal iz osebnega imena Divislav, pri čemer je divi- ohranjen v pomenu dmeon, to je bog stare vere. Še glasbeni drobec. Danes se spominjamo 70-te obletnice posnetka pesmi "It's Only a Paper Moon", ki jo je Ella Fitzgerald posnela s pevsko skupino Delta Rhythm Boys
Ep o Gilgamešu, najpomembnejše delo babilonsko-asirske umetnosti, je nastal okoli leta 1700 pred našim štetjem. Iskanje nesmrtnosti se ni posrečilo niti legendarnemu princu Gilgamešu, ki je bil dve tretjini bog in tretjino človek. Z epom je povezano tudi ime arheologa amaterja Georga Smitha, ki se je rodil na današnji dan leta 1840 v Londonu. V Petrogradu je na današnji dan leta 1805 umrl matematik, arhitekt in tehnik ter neuradni general jezuitskega reda v Rusiji, Gabriel Gruber. Njegovo najbolj znano delo pri nas je prekop, s katerim je kot predavatelj mehanike in hidravlike na ljubljanskem liceju leta 1772 pospešil odtok Ljubljanice in s tem poskrbel za sistematično izsuševanje barja. "Zadovoljivi uspehi v Galiciji in Karpatih, Zopet bomabardiranje Dardanel," tako je večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila s položajev v prvi svetovni vojni. 26. marca 1945 se je končala najbolj krvava bitka za japonsko trdnjavo Iwo Jima. Bitka je zahtevala skoraj sedem tisoč žrtev na ameriški strani, več kot 19 tisoč pa je bilo ranjenih. Na japonski strani je preživelo 1.083 vojakov, umrlo pa jih je okoli 22 tisoč. Devín je staro naselje na tržaškem Krasu, o čemer pričajo arhivirani zapisi: leta 1139 - de Duino, leta 1158 - de Duwin, v 13. stoletju - Dewino, približno leta 1370 - Tybein. Slovanska izpeljava krajevnega imena Devin izhaja iz osebnega imena Deva v pomenu občnega imena deva - dekle, mlada ženska, kar je srečati tudi pri drugih slovanskih narodih. V Ivanj Gradu se je na današnji leta 1940 rodil zborovodja, učitelj in radijski producent Ivan Tavčar. Po končani Višji pedagoški šoli je učil na koprski osnovni šoli Pinka Tomažiča. Leta 1971 se je zaposlil kot snemalec na naši radijski postaji, zatem je vrsto let delal kot vodja izvedbe, delovno kariero pa je sklenil kot producent v glasbeni redakciji. Že od dijaških letih je tudi zborovodja, sedaj, ko je v pokoju, pa eden glavnih organizatorjev zborovske revije Primorska poje. Ob 50. obletnici Radia Koper se je tako spominjal tekmovanja glasbenih posnetkov jugoslovanskih radijskih postaj Taktons v Novem Sadu/ dalet. Sedaj pa že napovedani Turist
Na današnji dan leta 1655 je astronom, fizik in matematik Christiaan Huygens odkril šesti, največji Saturnov satelit Titan. Prvi je uporabil nihalo za uravnavanje hoda ure. Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala: "Wolfova pisarna javlja: Pri škotskem otoku Fonla so z angleške križarke Celtic prevzeli vodenje amerikanske tovorne ladje in jo odveli v Kirwall. Poročnik, ki je prevzel vodstvo ladje, je izjavil, da bo, če bi prišel kak nemški podvodni čoln "U", skušal istega z amerikansko ladjo potopiti. To dokazuje, kako spoštujejo Angleži pravice nevtralcev." Na današnji dan leta 1920 se je v Trstu rodil pravnik in politik Branko Agneletto. Že kot dijak je sodeloval v narodnem gibanju. Podrobneje o njem Ivo Jevnikar: "Ofenziva sovjetskih čet na Mažarskem, Bitka za Porurje se je začela." Tako je na današnji dan leta 1945 poročal Partizanskih dnevnik, ki je objavil tudi uvodnik Franceta Bevka: »Narodni upor 27. marca pred štirimi leti, ko je bil fašizem na višku svojih moči, je bil nad vse pogumno dejanje. Požar, ki ga je zanetila ta iskra, je posebno važen za nas, primorske Slovence.« V 91-tem letu je na današnji dan leta 2005 umrl pediater in primarij Branko Šalamun. V Kopru je leta 1950 postavil temelje otroškemu zdravstvenemu varstvu na območju Slovenske Istre. Rad je planinaril, bil je tabornik, fotograf, redni obiskovalec kulturnih prireditev. V arhivu hranimo oddajo Radio Koper na obisku, ko je leta 1986 dobil Potrčevo nagrado in o njej dejal: ga-373/2 Dilce so obcestno naselje v osrčju Spodnje Pivke. Istrski Dilici pa so gručasta vas na vrhu razglednega slemena, severno nad potokom Rokava. V lombardskem mestecu Busto Arsizio se je na današnji dan leta 1940 rodila pevka Anna Maria Quaini Mazzini, bolj znana kot Mina. Čeprav ni bila šolana pevka, je s koloraturnim dramskim sopranom suvereno zapela več kot tisoč petsto pesmi in prodala 150 milijonov plošč, zato prisluhnimo uspešnici Le mille bolle blu
Jožef Štefan je bil izvrsten teoretik in obenem tudi zelo nadarjen predavatelj in učitelj. Rodil se je 24. marca 1835 v Svetem Petru pri Žrlecu, ki je danes del Celovca. Odkril je zakon o toplotni prevodnosti plinov, Štefanov zakon o sevanju, zakon o dinamični teoriji plinske difuzije in zakon elektrodinamične indukcije. Edinost je na današnji dan leta 1915 bralce seznanila s sklepom trgovskega ministrstva, ki je zadnji dan januarja prepovedalo, "... da se za izdelavo kruha ne sme uporabljati samo čista pšenična ali ržena moka, ampak se mora isti pridjati ječmenova, koruzna, ovsena ali riževa moka ali krompirjevo testo. Vladna odredba pravi, da imajo oblasti nadzirati tudi peko kruha v gospodinjstvih." "Novo mostišče na vzhodnem bregu, Istra v narodnoosvobodilni borbi, Maršal Konjev je udaril, Ameriški bombniki napadli rafineriji pri Dunaju in Brandenburgu." Tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik poročal z bojišč. Na današnji dan leta 1945 so Nemci napadli bolnišnico Franjo. V Beogradu so podpisali sporazum med vlado Demokratične federativne republike Jugoslavije in delegacijo UNRE. V Ljubljani je na današnji dan leta 2000 umrla baletka Pia Mlakar. Med študijem plesa na Koreografskem inštitutu v Berlinu je leta 1929 spoznala Pina Mlakarja, s katerim je ustvarjala polnih 7 desetletij. O baletu sta napisala več knjig in dvakrat prejela Prešernovo nagrado. Leta 1995 sta piranskemu pomorskemu muzeju podarila jadrnico, s katero sta prekrižarila Jadran. Najbolj razburljiva doživetja je Pia Mlakar tako strnila Déskle so naselje z več gručastimi jedri v Spodnji Soški dolini na obeh straneh potoka Rohata. Etimološko ime najverjetneje izvira iz predslovanskega obdobja. Morda je primerljivo ledinsko krajevno ime Istla, kar potrjujejo tudi stari zapisi: leta 1086 - Desclla, 1367 - Dyesla, leta 1368 - Dyeskel in leta 1502 - Diesgla. Déskle so bile v času fašizma Descla. V Ellis Countyju, v ameriški zvezni državi Texas, se je na današnji dan leta 1900 rodil Clyde Chestnut Barrow, ki je z Bonnie Parker v času gospodarske krize zaslovel z drznimi ropi. Postala sta državna sovražnika številka ena med letoma 1931 in 1935, predvsem zaradi umora najmanj 9-ih policistov. Georgie Fame je tako uglasbil legendarni par
Na današnji dan leta 1415 se je začel koncil v Konstanci, ki je razglasil vrhovno oblast vesoljnih cerkvenih zborov nad papežem. Medtem ko se je rimski papež Gregor XII. odpovedal papeški tiari na koncilu, pa avignonski papež Benedikt XIII. še vedno ni hotel odstopiti. V Sieni se je na današnji dan leta 1500 rodil zdravnik in botanik Pietro Andrea Mattioli. Študij medicine je dokončal v Padovi. Delal je v Sieni, Perugi, Rimu in Trentu. Med letoma 1542 in 1554 je bil deželni zdravnik v Gorici, kjer je vodil zatiranja epidemije kuge. Ponatisnil je znamenito knjigo Dioscoridesa "Anazarbei de medica materia" in jo dopolnil s svojimi komentarji. Izšla je v Benetkah leta 1554. Izvod hrani koprska knjižnica Srečka Vilharja, podrobneje o njem knjižničarka Ljuba Vrabec: Na današnji dan leta 1915 je v torkovi večerni izdaji Edinost pisala o kapitulaciji Przemysla: "Hrabra obramba przemylske posadke tekom dolgih mesecev proti številčno daleč močnejšemu sovražniku zagotavlja v zgodovini svetovne vojne časten spomin.Tako je z največjo požrtvovalnostjo branjena trdnjava padla v resnici z vsemi častmi." Na današnji dan leta 1945 so anglo-ameriške enote prodrle čez Ren med Reesom in Weselom. Ameriška mornarica pa je s kar tisoč petsto ladij bombardirala japonski otok Okinawo. Vas Dekáni je dobila ime po plemiški družini De Cani, kar je bilo ljudskoetimološko razumljeno kot izpeljanka italijanske besede cane - pes, to pa je omogočilo prevod Pásja vas in slabšalni pridevnik pesjanski, oziroma Pesján za prebivalce. Zanimivo, da se danes tako imenujejo staroselci, številne prišleke pa imenujejo Dekančani. V času fašizma so bili Dekáni poitaljančeni v Villa Decani. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1915 rodil violinist, skladatelj in dirigent Uroš Prevoršek. Po študiju violine pri Albertu Poltronieriju je koncertiral, vendar ga je prevzelo komponiranje in dirigiranje. Med vojno je vodil simfonični orkester beograjskega radia, po osvoboditvi je poučeval na ljubljanski akademiji in vodil študentski orkester, iz katerega je razvil Simfončni orkester RTV Ljubljana, ki ga je vodil do leta 1966. Z njim je leta 1964 posnel tudi glasbo Marjana Vodopivca za film Srečno, Kekec
Na današnji dan leta 235 so v Mogontiaku vojaki ubili rimskega cesarja Aleksandra in za novega cesarja oklicali Maksimina Traksa. Z njim se začne obdobje vojaških cesarjev. Na današnji dan leta 1875 se je v Neaplju rodil Anton Codelli plemeniti Fahnenfeld, zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine z velikimi posestmi na Kranjskem. Po študiju strojništva na Dunaju se je v Ljubljano pripeljal s prvim avtomobilom. Podrobneje o njem zgodovinar Sandi Sitar: Na današnji dan leta 1915 so ruske enote po kar 133-dnevnem obleganju zasedle trnjavo Przemyśl. Na avstroogrski strani je padlo 16 tisoč vojakov, kar sto deset tisoč preživelih se je predalo. Pisatelj in politik Beno Župančič se je rodil na današnji dan leta 1925. Med vojno je deloval kot aktivist osvobodilne fronte v italijanski internaciji. Po vojni je končal študij slavistike. Plodno pisateljsko delo se je začelo z romanom Sedmina, po katerem so posneli tudi film. Leta 1964 je govoril na proslavi ob odprtju novega sedeža naše radijske postaje: "Ne slepo maščevanje, ampak pravica," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja, da je v deklaraciji začasne vlade maršal Tito postavil jasno zahtevo po kaznovanju vojnih zločincev. "Če je Roatta pobegnil, če se vrši sabotaža pri kaznovanju vojnih zločincev, potem to nikakor ne pomeni, da se bodo oni izmuznili kazni ali bili manj kaznovani.« Dáne so gručasto razpotegnjeno naselje sredi Krasa na pobočju Nizke Gublje. Današnja oblika imena je nastala na osnovi oblike Dan, ki je staro rodilniško množinsko občno ime, v današnjem pomenu dno, kar dokazuje tudi nemški prevod Podenn po viru iz leta 1400. Dáne so fašisti preimenovali v Danne di Sesana. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1805 rodil pianist in skladatelj Jurij Mihevec. Na Dunaju je študiral pravo, vendar se je posvetil glasbi, spoprijateljil se je z Beethovnom in Schubertom. Bolezen mu je v mladosti skrivenčila roko, vendar je hibo spretno izkoristil in si pri igranju klavirja prav atraktivno pomagal tudi s komolcem. Leta 1846 se je preselil v Pariz. Napisal je več kot 300 klavirskih skladb in priredil okrog 200 skladb drugih skladateljev. Prisluhnimo odlomku Mihevčeve Mandoline - serenade opus 189 za klavir, ki jo je posnel pianist Marjan Fajdiga
Na Slapu ob Idrijci se je na današnji dan leta 1845 rodil javni delavec in publicist France Oblak. V Gradcu je študiral pravo in poljedelstvo. Že kot dijak je sodeloval v čitalniškem gibanju, v političnem društvu Soča v Gorici se je pridružil mladoslovencem in napisal knjigo "Doktor Karol Lavrič in njegova doba". Edinost je na današnji dan leta 1915 pisala tudi o Brezvestnem izkoriščanju. "Ogrski veleposestniki služijo letos velikanske vsote. Cene poljskih pridelkov so poskočile za sto in še več odstotkov in ravno tako je poskočila cena živini." "Zmaga pri Čepovanu - zlom sovražne ofenzive, tisoč 200 ameriških letal bombardiralo Berlin, Kolberg zavzet, Nemška fronta zahodna od Rena razpada," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 poročal z bojišč. V Kopru se je na današnji dan leta 1960 rodil urolog Tomaž Gantar. Po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani je leta 1994 opravil specializacijo iz urologije. Delal je v Splošni bolnišnici Izola, ki jo je kasneje tudi vodil. Leta 2006 je postal župan piranske mestne občine. Na listi Desusa je bil izvoljen v državni zbor in opravljal dolžnosti ministra za zdravstvo v vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek, ob odstopu 25. novembra leta 2013 je povedal: Po daljši bolezni je današnji dan leta 2005 v Mariboru umrl naslovni škof Vekoslav Grmič. Bil je teolog in filozof, predstavnik katoliške levice. Grmič je objavil okrog 40 knjig in več kot 1200 drugih del. Decembra leta 2003 je v koprskem muzeju ob predstavitvi knjige Misli iz šole življenja povedal: Črnotiče so kraška vas na flišni progi na Podgorskem krasu v zavetni legi, tik pred prepadnimi stenami kraške planote. Blizu vasi so ostanki obrambnega zidu ilirskega gradišča. Ime kraja je slovanskega izvora, najverjetneje izhaja iz osebnega imena Črnomir. Črnotiče so fašisti preimovali v Cernotti. Največji mojster baročne polifonije, skladatelj, čembalist, organist in dirigent Johann Sebastian Bach se je rodil na današnji dan leta 1685 v Eisenachu. Napisal je 224 cerkvenih in posvetnih kantat, Janezov in Matevžev pasijon, Velikonočni oratorij in Visoko mašo. Prisluhnimo posnetku koncerta skupine Terrafolk, ki je septembra leta 2008 zaigrala Bachovo ario iz Goldbergovih variacij
najbolj slikovito opisujejo naslovi uvodnikov pariškega časopisa Monitor: (beri izmenično) 9. marec: Korziška pošast je pobegnila z Elbe, 12. marec: Prikazen se je privlekla do Grenobla, 18. marec: Uzurpator se približuje prestolnici, 22. marec: Sinoči je njegovo veličanstvo vkorakalo v Pariz. Na današnji dan leta 1915 se je v Trstu rodil narodni heroj Pino Tomažič. Decembra 1941 ga je Posebno sodišče za zaščito države na drugem tržaškem procesu obsodilo na smrt. Ivan Gašperšič iz Divače se je leta 1969 takole spominjal procesa in Pinka Tomažiča: "Velikonočni dar našim vojakom," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 poročala o načrtovani akciji Urada za vojno preskrbovanje. "Prosi se v prvi vrsti takih živil, ki se ne pokvarjajo prehitro (čokolada, konserve), užitnin (cigare, cigarete, tobak), potem mila, sveč, kakor tudi darov v denarju." Na današnji dan leta 1920 se je v Solkanu rodil Dušan Pirjevec, literarni teoretik, zgodovinar, filozof in prevajalec, ena osrednjih osebnosti slovenskega povojnega kulturnega življenja. Prisluhnimo še odlomkoma pričevanj Tarasa Kermavnerja in Denisa Poniža: "Velika vojaška zmaga edinic IX. Korpusa Jugoslovanske armade. Prva kombinirana akcija naših edinic in zavezniškega letalstva. Zaplenjeni 4-je topovi." Tako je na današnji dan leta 1945 pisal Primorski dnevnik: »Ofenzivni sunek naše vojske je bil tako silen, da je sovražnik zapustil ne le Čepovansko dolino, Šentviškogorsko in Trnovsko planoto, kjer je bil razbit, temveč je panično zbežal tudi iz Trnovega in Otlice.« Čŕni Vŕh je razloženo naselje z gručastim jedrom, ki leži na Črnovrški planoti pod Trnovskim gozdom. Prisluhnimo razlagi Marka Snoja, avtorja Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: Fašisti so Čŕni Vŕh preimenovali v Montenero d` Idria Na današnji dan leta 1995 je v Ljubljani umrl basist Ladko Korošec. Pevskih začetkov se je leta 1975 tako spominjal: Prisluhnimo mu v ariji Dulcamare iz Donizettijeve opere Ljubezenski napoj. Zboru in orkestru slovenske Radiotelevizije dirigira Samo Hubad
Mednarodna diplomacija je svoja pravila dobila na današnji dan leta 1815, ko je dunajski kongres sprejel določila, ki z nekaterimi popravki veljajo še danes. Dvajset pooblaščencev dunajskega kongresa je podpisalo izjavo, s katero je bila Švici priznana nevtralnost. Večerna Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala, da " ... brzojavke z bojišč kažejo, da se je južno od Stanislavovega pričel boj, ki se je ugodno končal za nas. Rusi so dvakrat brez uspeha napadali černoviški most." Nacistični voditelj Adolf Hitler je na današnji dan leta 1945 v berlinskem bunkerju izdal Neronov dekret, s katerim je ukazal uničenje tovarn in druge infrastrukture, da ne bi prešle v roke zaveznikov. Na Primorskem se je na današnji dan leta 1945 začela najhujša nacistična ofenziva s podporo domobrancev proti partizanom 9. korpusa. Najhujši boji so bili na Sinjem vrhu. V Celovcu se je na današnji dan leta 1965 rodil pravnik in politik Rudi Vovk. Z uveljavljanjem narodnih pravic koroških Slovencev, zlasti s pritožbami na avstrijsko ustavno sodišče je prispeval k uveljavljanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe. V stranki Enotna lista je bil izvoljen za občinskega odbornika v volilni enoti Dobrla vas, leta 2008 pa ni uspel s kandidaturo na državnozborskih volitvah na listi liberalnega foruma. Tedaj je tako razmišljal o koroškem plebiscitu: Črníče so staro gručasto naselje v Vipavski dolini. Razpotegnjeno je na podornem gradivu s Čavna, večinoma na desni strani ceste Ajdovščina-Nova Gorica. Prisuhnimo razlagi Marka Snoja, avtorja Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: Črníče so fašisti preimenovali v Cernizza Goriziana. V milanski Scali so na današnji dan leta 1870 krstno uprizorili plesno opero Guarany brazilskega skladatelja Antonia Carlosa Gomeza, ki se je po končanem konservatoriju v Riu de Janeiru izpopolnjeval v Milanu. Po romanu pisatelja Joseja Martiniana de Alencarja je romantično ljubezensko zgodbo mehiških domorodcev prelil v plesno opero, ki je doživela velik uspeh, zato prisluhnimo odlomku uverture. Posnel jo je londonski Kraljevi simfonični orkester pod taktirko Enriquea Artura Dimieckega
Danes se spominjamo prvega in zadnjega Slovenca, ki je bil izvoljen za deželnega predsednika Kranjske. Na današnji dan leta 1880 je bil na to dolžnost izvoljen Andrej Winkler, ki se je rodil v vasi Nemci v Trnovskem gozdu. Jože Šušmelj, avtor knjige, je o pomembnem Primorcu povedal: Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija antantnih sil, da bi se prebili skozi Dardanele in odprli pomorsko pot do Rusije. Pomorska akcija se je začela 18. marca 1915, ker prvi napad bojnih ladij ni bil uspešen, se 25. aprla začne kopesnki del operacije. V Zagrebu je na današnji dan leta 1930 umrl istrski narodni buditelj Matko Laginja. V Zagrebu in Gradcu je študiral pravo, v Trstu je opravil višji trgovski tečaj. V Kastavu je ustanovil Bratovščino Istranov in bil izvoljen v istrski deželni zbor. Zaslužen je za ustanovitev Gospodarske zveze za Istro in Ciril Metodove družbe, pri čemer je tesno sodeloval s Slovenci, o čemer je zgodovinar Egon Pelikan povedal: 18. marca leta 1945 je bila nedelja, ko je Partizanski dnevnik v uvodniku z naslovom Poslednji četniški zločin opisal » ... njihov poskus, da bi se zahodnim zaveznikom predstavili kot ljudje, ki imajo oporo v ljudstvu in ker ne morejo uničiti primorske oborožene sile, so začeli s pomočjo volitev postavljati vaške zbore in hočejo s tem prikazati svetu, da so oni gospodarji tega ozemlja. Toda Primorci jih poznajo in pokazali so jim hrbet.« Čigínj je gručasta vas v Srednje Soški dolini. Ime kraja etimološko ni pojasnjeno, vendar je zelo verjetno romanskega izvora, morda iz nekega romanskega refleksa za latinski calcinus v pomenu "kamnit, apnenčast". Zapis iz leta 1302 namreč navaja ime Celgini, leta 1377 pa de Cilginj. Čigínj so fašisti preimenovali v Cighino. V Rimu se je na današnji dan leta 1945 rodil pevec Roberto Satti, bolj znan kot Bobby Solo. Njegovo kariero je odločil ogled filma Prestopnik rock and rolla z Elvisom Presleyjem. Že s prvo malo ploščo je postal Bobby Solo, leto kasneje pa je že zmagal na sanremskem festivalu s Frankiem Laineom in z uspešnico Una lacrima sul viso. Ploščo je prodal v kar 6 milijonski nakladi. Uspešna kariera se nadaljuje, tudi s srečanji z Beneškimi Slovenci, ki so leta 2005 obrodila naslednjo izvedbo pesmi Oj božime
V Padovi je na današnji dan leta 1770 umrl filozof in pedagog Jakob Stelin. Že v rodnem Gorenjem Tarbiju v Beneški Sloveniji je izstopal zaradi nadarjenosti, zato so ga v uk sprejeli očetje somaski v Čedadu in ga poslali študirat v Benetke. Stelin je bil učenjak enciklopedičnega znanja, pesnil je v italijanščini, latinščini in grščini. "Rešitev dardanelskega vprašanja po načrtu trosporazuma," tako je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost, ki je povzela pisanje poročevalca milanskega dnevnika Corriere della Sera. "Trosporazum je pred začetkom bombardiranja Dardanel dvakrat povabil Grško, da bi izstopila iz nevtralnosti, in dvakrat je Grška dala negativen odgovor zaradi negotovosti bolgarskih razmer. Kot odškodnino se je zavezal trosporazum, da da Grški Smirno." V Solkanu se je na današnji dan leta 1925 rodila aktivistka narodnoosvobodilnega boja, Milojka Štrukelj. Kot dijakinja goriške gimnazije se je pridružila krogu mladih aktivistk. Oktobra leta 1942 so jo, sedmošolko, fašisti aretirali. Zaprta je bila v Gorici, Rimu, Trstu in Trentu. Obsodbo je preprečila kapitulacija Italije. Oktobra 1943 je postala sekretarka goriškega mestnega komiteja SKOJ-a. Januarja leta 1944 je obiskovala partijsko šolo v Cerknem, kjer so jo Nemci med napadom na šolo ubili, prisluhnimo spominom sotovarišice Marije Mermolje: "Pritisk naših čet proti Sarajevu, Na Slovaškem zavzet Zvolen, Nova zavezniška ofenziva proti Saarbruecknu, Romuniji je vrnjena Transilvanija, Zmaga demokracije na Balkanu, Grška vlada ne spoštuje pogojev premirja." Tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel poročila z bojišč in povojnem urejanju Evrope. Poročal je tudi o Prvi konferenci pravnikov Slovenskega Primorja. Čéžarji so razpotegnjeno naselje, ki leži na širokem položnem hrbtu, ki se spušča od Svetega Antona do Škocjanskega zatoka. V preteklosti kmečko naselje je danes zaradi bližine Kopra močno urbanizirano. V Bogoti se je na današnji dan leta 1880 rodil violinist in skladatelj Guillermo Uribe Holguin. Po končanem inženirskem študiju ga je med obiskom New Yorka leta 1903 prevzela glasba, odločil se je za študij v Parizu in po vrnitvi je v rodnem mestu ustanovil kolumbijski narodni simfonični okester. Iz obsežnega opusa prisluhnimo odlomku suite za violino in klavir, ki sta jo posnela Jose Maria Prado in Lucia Gutierrez
Na današnji dan leta 455 so privrženci ubitega vrhovnega poveljnika Aecija umorili zahodnorimskega cesarja Valenzinjana III.. Pod njegovimi nasledniki Zahodnorimsko cesarstvo propade. Danes se spominjamo stodesete obletnice ustanovitve tržaškega Ljudskega odra, delavsko izobraževalnega društva, ki je širilo svojo dejavnost do fašistične prepovedi delovanja leta 1922. Imelo je pevski, tamburaški, gledališki odsek in knjižnico. Podrobneje o tem Bogomila Kravos: Tržaška Edinost je občasno objavljala tudi rubriko Iz vojnega humorja. Na današnji dan leta 1915 tudi naslednjo: "Stric Ivan je rad dobro jedel in prav tako tudi dobro pil in ko je bil poklican kot črnovojnik po orožje, je odšel s precej dobro rejenim trebuščkom. Po nekoliko mesecih je bil ranjen in se je vrnil kot rekonvalescent domov. Petletna Marica pa ga nikakor ni mogla prepoznati, zato ga je vprašala: "Stric Ivan, ali so ti oni grdi Rusi odstrelili tudi - trebuh?" "Naša borba - neprecenljiv kapital pri zaveznikih," tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik naslovil uvodnik: "S svojim bojem je IX. Korpus izločil iz boja tako važno pristanišče in obsežen vojni center, kakor je Trst, ki pomeni za Nemce najmočnejšo bazo v Jadranskem morju.« Čezsóča je vas pri Bovcu, ki so jo že leta 1306 imenovali ultra Isontium, leta 1377 pa Villa de Ultra Lisoncij. Krajevno ime je izpeljano iz predložne zveze čez Sočo, ker kraj, gledano iz Bovca, leži onkraj Soče. Prvotno slovensko ime Sotia je prevzeto iz latinskega imena Sontius, ki je prvotno označevalo hitro, deročo reko. Po nekaterih virih je ime Aesontius venetskega izvora. Čezsóčo so fašisti preimenovali v Oltresónzia. Zaradi posledic možganskega tumorja je na današnji dan leta 1970 v Philadelphiji komaj 24-letna umrla soul pevka Thomasina Winifred Montgomery, bolj znana kot Tammi Terrell. Peti je začela kot 13-letno dekle, prvo ploščo je posnela že kot najstnica. Najprej je nastopala z Jamesom Brownom, zaslovela je s ploščami založbe Motown v duetu z Marwinom Gayjem. Prisluhnimo skladbici YOU'RE ALL I NEED TO GET BY
V Stuttgartu se je na današnji dan leta 1810 rodil grof in politik Wilhelm Pace -Friedensberg. Po študiju na Dunaju je leta 1860 predstavljal Gorico in Istro v državnem svetu. Leto zatem je postal goriški deželni glavar. "Angleške in francoske izgube pri napadih na dardanelske utrdbe." Tako je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. "Glasom zanesljivih informacij je bilo 7 velikih bojnih ladij angleško-francoskega brodovja med obstreljevanjem Dardanel resno poškodovanih. Število ranjencev in mrtvih je baje veliko večje, nego priznavajo poročila nasprotnikov." Na današnji dan leta 1940 se je v Lokvi na Krasu rodil diplomat Drago Mirošič. Dolga leta je bil jugoslovanski generalni konzul v Trstu, ko je sodeloval v pripravah za podpis Osimskih sporazumov. Oktobra 1986 ga je pred mikrofon povabila Neva Lukeš/ ga-289/2 Drago Mirošič je bil veleposlanik Slovenije v Pragi, Sarajevu in Tripoliju. "Ogorčeni boji pri Sarajevu, Kuestrin je padel, Napad z mostobrana na Renu, Vedno več ruševin za zavezniškimi letalskimi napadi." Tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik povzel poročila z bojišč. Čépovan je razpotegnjena središčna vas z gručastim jedrom na dnu dola, ki deli masiv Trnovskega gozda od Banjške planote. Zapis iz leta 1301 omenja Kampowan, iz leta 1377 Zampuano, iz leta 1507 Tschepawan. Etimološko je morda ime prevzeto iz nekega romanskega refleksa za latinski izraz clampuanum, kar je lahko sorodno z latinskim krajevnim imenom Clampetia. Druga možnost je domneva o izposoji iz neke tvorbe iz furlanske besede ciamp, ki izhaja iz latinskega capusa v pomenu polje. Omenimo še izumrli priimek Čepovanec, ki so ga leta 1591 na Šentviški Gori zapisali kot Chiapoaniz. Fašisti pa so vas preimenovali v Chiapovano. V Ljubljani je na današnji dan leta 1970 umrl dirigent in skladatelj Demetrij Žebre. Med orkestralnimi deli velja omeniti Tek, Bakanal in Tri vizije, med komornimi deli Godalni kvartet in samospeve. Kot dirigent je vrsto let vodil operni in simfonični orkester Slovenske filharmonije in Radiotelevizije. Prisluhnimo sedaj naslovni ariji znamenite Puccinijeve opere Manon. Sopranistko Ksenijo Vidali Žebre spremlja simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Demetrija Žebreta
Na Dunaju je na današnji dan leta 1860 umrl gradbeni inženir in matematik Carl Ritter von Ghega. Življenjsko pot človeka, ki je bistveno spremenil tudi življenje v današnji Sloveniji, je zgodovinar in poznavalec železnic, Mladen Bogič, tako strnil: Edinost je na današnji dan leta 1915 objavila tudi članek o Sporazumu med goriškimi in italijanskimi strankami." Znano je, da se že delj časa propagira misel, da bi se vse nemške stranke združile. Sedaj pa prihajajo tudi iz laških vrst taki glasovi o sporazumevanju ljudske in liberalne stranke. Gorica je dala dober zgled in mi mu moramo slediti." V Tolminu se je na današnji dan leta 1945 rodil publicist in politik Igor Tuta. Ob 20-i obletnici smrti očeta Venceslava, tigrovca, sta s sestro Vero izdala knjigo Cena za svobodo, v kateri sta izbrala očetova pričevanja o protifašističnemu boju: Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil izredno vojaško poročilo IX. koprusa, v katerem je poudarjeno, da je"sovražnik v teku meseca pričel ofenzivo na naše osvobojeno ozemlje, s katero skuša popolnoma uničiti ali vsaj onesposobiti naše sile za nadaljne ofenzivne operacije. Naše edinice so pod težkimi pogoji in pod navalom nadmočnega sovražnika sijajno vzdržale ofenzivo.« Čentúr leži na manjšem slemenu, ki je del Pomjanskega hrbta, med Bavškim in čenturskim potokom. V Malem Čenturju so ostanki rimske utrdbe in pomembna arheološka najdišča. Rimska centuria je kraju tudi dala ime. Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl, glasbeni oče naše himne, je umrl na današnji dan leta 1965 v Ljubljani. Napisal je veliko cerkvenih skladb, med posvetnimi tudi več simfoničnih del in zborovskih skladb. Ob 30-i obletnici Premrlove smrti je o njegovem glasbenem opusu govoril Ivo Jelerčič: Prisluhnimo Premrlovi pesmi Slovenska govorica. Na reviji Primorska poje jo je leta 1997 zapel mešani pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa pod vodstvom dirigentke Loredane Sajovic
Spominjamo se stodesete obletnice testov inteligenčnega kvocienta. Francoski psiholog Alfred Binet je prvi začel meriti razmerje med umsko in kronološko starostjo izpopolnjevalca testa. Britanska ofenziva v bitki za Neuve-Chapelle se je na današnji dan leta 1915 končala z delnim uspehom napadalcev, vendar so nemške čete zadržale pretežni del svojih položajev. Tržaška Edinost pa je pisala o ruskem napadu na maloazijski obali. "Rusko brodovje, sestavljeno iz petih indijskih ladij, treh križark, 10-ih torpedovk in več parnikov, se je pojavilo pred premogovnimi pristanišči v Črnem morju in obstreljevalo Zunguldak, Koslu, Eregil in Alabli." Medtem ko je Rdeča armada zavzela Küstrin, je 9. korpus na današnji dan leta 1945 pripravil načrt za protinapad. Diviziji naj bi očistili Banjško planoto, Čepovansko dolino in Trnovski gozd. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil deklaracijo začasne narodne vlade demokratične federativne Jugoslavije: »Naša domovina je dobila na ta način enotno vlado, kar je neobhodni pogoj za čimprejšnji konec vojne in za hitro in načrtno obnovo naše dežele." V Kranju se je na današnji dan leta 1985 rodila smučarska tekačica Vesna Fabjan. Za Slovenijo je nastopila na Zimskih olimpijskih igrah 2006 v Torinu, zablestela pa je na lanskih igrah v Sočiju, kjer je osvojila drugo tekaško medaljo za samostojno Slovenijo, ko je povedala Čénta, rezijansko Tarčét, se v nastarejših zapisih iz leta 1010 pojavlja kot Tricento. Slovensko ime je prevzeto iz italijanskega, ki se je razvilo iz latinskega števnika trecenti "tristo", s čimer je mišljeno "tristo oralov zemlje". V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1860 rodil skladatelj Hugo Filipp Jakob Wolf . Violino in klavir se je učil v Gradcu. Po mariborski gimnaziji je študiral na dunajskem konservatoriju, a je študij prekinil in se samoizobraževal. Zaslovel je s samospevi. Prisluhnimo Wolfovemu samospevu iz Španske knjige. Basbaritonista Marka Finka je na Piranskih glasbenih večerih leta 1997 spremljala pianistka Nataša Valant
Vojvoda Rudolf IV. je na današnji dan leta 1365 podpisal ustanovno listino dunajske univerze, na kateri se je izobraževal tudi pretežni del slovenske inteligence. Večerna Edinost je na današnji dan leta 1915 povzela tudi pisanje Frankfurter Zeitunga: "V posameznih listih srečavamo bolj ali manj previdna namigovanja o italijansko-avstrijskih odnošajih. Zadostovat more, če pravimo, da se vrste posvetovanja, ki bi znala dovesti do sporazuma, sicer ne v 24 urah, ker ne gre za enostavni "da" ali "ne", temveč za posvetovanja o določenih predlogih." V Koprivi se je na današnji dan leta 1920 rodila igralka Berta Ukmar. Nastopati je začela že med šolanjem v Tomaju, bila je članica partizanskega, tržaškega in ptujskega ter kasneje, do upokojitve, novogoriškega gledališču. V arhivu hranimo prvi satirični kabaret na naši radijski postaji, ki ga je leta 1967 pripravil Andrej Jelačin. Prisluhnimo odlomku, v katerem Berta Ukmar nastopa s Sergijem Ferrarijem: V nacističnem koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen je na današnji dan leta 1945 umrla Ana Frank. Temu simbolu upora so posvetili vrsto literarnih, dramskih in drugih del. O baletni predstavi v tržaškem Verdijevem gledališču je lani poročala Neva Zajc: Čedád ima pester etimološki izvor. Antično ime mesta Forum Julii se je v srednjem veku preneslo na celo Furlanijo. V poantičnem obdobju je mesto znano tudi pod imenom Civitas Julia, v langobardski dobi je bilo preimenovano v Civitas Austriae, kar dobesedno pomeni "mesto vzhodne dežele". Slovensko ime Čedád je izposojeno iz romanskega, starofurlanskega refleksa Čividade za latinski civitatem, kar je tožilniška oblika od latinske besede civitas "mesto, država" V Philadephiji je na današnji dan leta 1985 v 85-em letu starosti umrl znameniti dirigent Jenő Ormándy-Blau, bolj znan kot Eugene Ormándy. Kar 44 let je bil umetniški vodja in dirigent orkestra v Philadephiji. Prisluhnimo odlomku Granadose iz baleta Petra Iljiča Čajkovskega, Labodje jezero. Simfoničnemu orkestru Philadephije je na snemanju dirigiral Eugene Ormady
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1850 rodil slikar Anton Jebačin. Slikati se je učil pri Janezu Borovskem, pozneje je pomagal Janezu Wolfu in Juriju Šubicu. Slikal je freske in oljne slike. Naslikal je več križevih potov, tudi za frančiškanske cerkve v Gorici, NA Rakitni in Planini. Ornamentalno je okrasil cerkvi v Proseku in na Opčinah. Na soškem bojišču se je na današnji dan leta 1916 začela 5. bitka, s katero je avstro-ogrska armada skušala razbremeniti nemške zaveznike v bitki pri Verdunu na zahodni fronti. Kljub hudim bojem in izgubam na obeh straneh se 5-dnevna bitka zaradi slabega vremena konča skoraj brez ozemeljskih sprememb. "Novi uspehi naše armade: Rogatica osvobojena, Naši letalci uničujejo sovražniku vozila, Prodiranje ob obali Baltika, Ameriško mostišče na vzhodnem bregu Rena se širi." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal o začasni narodni vladi, ki jo je v Beogradu sestavil maršal Tito: podpredsednik ministrskega sveta in minister za konstituanto je postal Edvard Kardelj, minister za socialne politike - Anton Kržišnik, Drago Marušič - minister za pošto telegraf in telefonijo, Edvard Kocbek - minister za Slovenijo. Antibiotik je biološka snov iz glivic, ki zavira in preprečuje razmnoževanje bolezenskih klic. Njegov učinek so poznali, še preden se je angleškemu biologu Alexandru Flemingu posrečilo v laboratoriju osamiti penicilin. Alexander Fleming je umrl na današnji dan leta 1955, deset let potem, ko je za svoje odkritje dobil Nobelovo nagrado za medicino. Čehovini so gručasto naselje v dolini ob gornjem toku rečice Branice, ki loči vrhevski hrbet od Vipavskih Brd, ob cesti Štanjel -Vipava. Etimološko množinsko krajevno ime izvira iz samostalnika čeh v pomenu "deček, fant, goveji pastir" in izpeljanke Čehovin. Fašisti so Čehovine preimonevali v Cecovini. Na današnji dan leta 1936 se je v Sv. Križu pri Trstu rodil pesnik, dramatik in prevajalec Miroslav Košuta. Po študiju slavistike v Ljubljani je do leta 1969 delal na ljubljanskem radiu, nato pa je v Trstu vodil Stalno Slovensko gledališče. Ko je leta 2011 prejel Prešernovo nagrado, je povedal: Svojo prvo pesniško zbirko Morje brez obale je izdal leta 1963 pri koprski Lipi, sledila ji je še cela vrsta, pisal je tudi radijske igre in popevke. Prisluhnimo Košutovi pesmi Zlati prah imaš v očeh, ki jo je posnela Elda Viler
Marca leta 1075 je papež Gregor VII. izdal diktat, po katerem se "... samo rimski škof sme imenovati vesoljni škof. Samo on lahko uporablja cesarske insignije. Samo papeževe noge morajo poljubljati vsi knezi. Njemu je dovoljeno odstavljati cesarje. O njegovih izrekih ne sme dvomiti nihče." Na današnji dan leta 1915 se je na zahodni fronti začela britanska ofenziva pri Neuve-Chapelle. Tridnevni spopadi so napadalcem prinesli nekaj ozemlja, vendar nemške obrambe niso strli. Tržaška Edinost pa je z vzhodne fronte poročala, da rusko poveljstvo izganja židovske rodbine. V Tokiu danes slavijo dan miru v spomin na grozote v noči na današnji dan leta 1945, ko je 279 ameriških letal tipa B-29 v manj kot v treh urah na speče mesto odvrglo 700 tisoč zažigalnih bomb. Umrlo je od 80 do sto tisoč ljudi. Na Tinjanu se je na današnji dan leta 1910 rodil geograf in zgodovinar Mavricij Zgonik. Po gimnaziji v Mariboru je študiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po osvoboditvi je bil vzgojitelj v slovenskem dijaškem domu v Trstu, profesor na Pomorski akademiji v Semedeli in ravnatelj koprske gimnazije. Kasneje je v Mariboru predaval na pedagoški akademiji. Hčerka Sonja Maček se ga tako spominja: V Šempetru pri Gorici se je na današnji dan leta 1965 rodil gralec Radoš Bolčina. Po končani akademiji v Ljubljani se je zaposlil v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Za vlogo Estragona v Beckettovi igri Čakajoč na Godota je leta 2004 prejel nagrado Prešernovega sklada, ko je v pogovoru z Ingrid Kašča Bucik povedal: Gorsko ime Čáven je etimološko nepojasnjeno. Morda je enakega izvora kot tirolsko krajevno ime Tschafin, ki ga izvajajo prek romanskega 'cavino' iz latinske besede cavus - votel. Nadaljna možnost je primerjava z leta 1211 zapisanim imenom Cavwna terra v hrvaški Banji pri Topuskem. Obe imeni lahko izkazujeta premet - metatezo iz čivaninji "daleč poznan", kar se ohranja v ruski besedi čvánni "ponosen". Na današnji dan leta 1844 rojeni španski violinist in skladatelj Pablo Saraste je zaslovel z virtuoznimi violinskimi koncerti. Prisluhnimo ciganskim melodijam, violinistu Aaronu Rosandu in pianistu Michelu Waleskemu
Neveljaven email naslov