Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.
Odgovor je podala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar s Klinike za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru
Radiovedni so tokrat potipali tisto spremljevalko, ki se je na radiu kar precej bojimo – hripavost. Ta rada pride z roko v roki z branjem na glas. Hripavost najbrž poznate tudi vsi starši, ki zvečer ob otroških posteljah izvajate bralne pravljične maratone, ali pa nenazadnje tudi otroci, ko berete ali pa kričite preveč na glas. Glas je vsem tem posodil Izak, ki se je na Radiovedne obrnil z vprašanjem: Zakaj postanemo hripavi, ko glasno beremo?
Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na frekvencax@rtvslo.si in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.
244 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.
Odgovor je podala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar s Klinike za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru
Radiovedni so tokrat potipali tisto spremljevalko, ki se je na radiu kar precej bojimo – hripavost. Ta rada pride z roko v roki z branjem na glas. Hripavost najbrž poznate tudi vsi starši, ki zvečer ob otroških posteljah izvajate bralne pravljične maratone, ali pa nenazadnje tudi otroci, ko berete ali pa kričite preveč na glas. Glas je vsem tem posodil Izak, ki se je na Radiovedne obrnil z vprašanjem: Zakaj postanemo hripavi, ko glasno beremo?
Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na frekvencax@rtvslo.si in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.
Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan.
Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.
Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja.
Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro.
Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?
Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani.
Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam.
Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.
Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta.
V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?
Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani.
Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani.
V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.
Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.
Neveljaven email naslov