Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga navdušuje raziskovanje v arhivih
»Življenje nam prinaša takšna in drugačna presenečenja«, pove Matjaž Bizjak, doktor zgodovinskih znanosti, ki je bil rojen in še vedno živi v vasici Dolga Poljana, ki jo najdemo med Vipavo in Ajdovščino.
Dolga Poljana.
foto: Wikipedia.org
Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na srednji-kmetijski šoli, saj so imeli, in še imajo doma kmetijo in kar nekaj obdelovalne zemlje. To je bilo zanj čudovit čas, ki ga je prebil s številnimi prijatelji, mnogi med njimi so danes uspešni vinarji. Ko je razmišljal kam naprej je imel v mislih celo vojaško akademijo nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, vendar mu je oče to odsvetoval, češ tak študij ni za normalne ljudi. Po odsluženem vojaškem roku v Bihaću se je vpisal na študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1990 končal. Ker zaposlitve ni bilo se je odločil, da vstopi v takratno Teritorialno obrambno in kasneje v Slovensko vojsko. In tu se fantastična zgodba šele začne. Matjaž Bizjak vstopi v italijanske vojaške arhive in razpleta Ariadnino nit dogajanja ob koncu I. svetovne vojne in dogajanje na takoimenovani rapalski meji.
Zgodovinarji so podobni rudarjem. Kadar namreč iščejo podatke v različnih arhivih, je to podobno, kot bi iskali rudo, tudi oni tako rekoč kopljejo med gorami arhivskega gradiva in včasih jih to mukotrpno, a tudi zanimivo delo takoj osreči s pomembnimi podatki, drugič pa je ves njihov trud neuspešen. Tako meni dr. Matjaž Bizjak podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga raziskovanje v arhivih navdušuje. Leta 1992 se je zaposlil v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski, kjer dela še danes.
Izpopolnil se je tudi na področju bojne pirotehnike in razminiranja ter dve leti kot uslužbenec Združenih narodov v okviru posebnega programa OZN vodil pregledovanje minskih polj, raziskoval minske nesreče in načrtoval humanitarno razminiranje Kosova. Za vtis kako poteka razminiranje minskih polj dodajam fotografije posnete na Kosovo v letih 1999-2001, ki so last Matjaža Bizjak.
V času vojne v Iraku in Afganistanu je daljše obdobje deloval tudi v ameriškem centralnem poveljstvu v Tampi na Floridi. V obdobju 2009-2011, torej v času napadov na Libijo, je opravljal dolžnost slovenskega predstavnika v italijanskem operativnem poveljstvu v Rimu. V tem času mu je bilo kot tujemu članu italijanskega obrambnega sistema omogočeno tudi delo v vojaških arhivih v Rimu. Tam je raziskoval predvsem takoimenovani- Alpski zid, sistem utrdb, ki jih je na meji s Kraljevino Jugoslavijo gradila Kraljevina Italija.
Alpski zid, vojašnica pod vrhom Slatnika, 2016.
foto: AndrejS.K
Na spodnjih dodanih slikah, ki so v zasebni lasti M.G, vidimo prodor italijanske vojske ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Ob tem so enote zasedle tudi utrdbe takoimenovane Rupnikove linije, ki naj bi bila protiutež italijanskemu alpskemu zidu, vendar ta linija ni odgirala svoje obrambne vloge.
Od januarja 2017 dela kot predstavnik Slovenije, na vojaški diplomatski dolžnosti v povezovalni pisarni zveze NATO v Beogradu.
Je tudi pisec več strokovnih člankov s področij slovenske vojaške zgodovine, pirotehnike in humanitarnega razminiranja.
Dr. Matjaž Bizjak želi uspešno končati delo v Beogradu in se vrniti v Slovenijo v Slovensko vojsko, kjer rad dela. Rad dela tudi doma na kmetiji, v vinogradu, sadovnjaku in v gozdu. Rad ima preprosto življenje.
899 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga navdušuje raziskovanje v arhivih
»Življenje nam prinaša takšna in drugačna presenečenja«, pove Matjaž Bizjak, doktor zgodovinskih znanosti, ki je bil rojen in še vedno živi v vasici Dolga Poljana, ki jo najdemo med Vipavo in Ajdovščino.
Dolga Poljana.
foto: Wikipedia.org
Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na srednji-kmetijski šoli, saj so imeli, in še imajo doma kmetijo in kar nekaj obdelovalne zemlje. To je bilo zanj čudovit čas, ki ga je prebil s številnimi prijatelji, mnogi med njimi so danes uspešni vinarji. Ko je razmišljal kam naprej je imel v mislih celo vojaško akademijo nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, vendar mu je oče to odsvetoval, češ tak študij ni za normalne ljudi. Po odsluženem vojaškem roku v Bihaću se je vpisal na študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1990 končal. Ker zaposlitve ni bilo se je odločil, da vstopi v takratno Teritorialno obrambno in kasneje v Slovensko vojsko. In tu se fantastična zgodba šele začne. Matjaž Bizjak vstopi v italijanske vojaške arhive in razpleta Ariadnino nit dogajanja ob koncu I. svetovne vojne in dogajanje na takoimenovani rapalski meji.
Zgodovinarji so podobni rudarjem. Kadar namreč iščejo podatke v različnih arhivih, je to podobno, kot bi iskali rudo, tudi oni tako rekoč kopljejo med gorami arhivskega gradiva in včasih jih to mukotrpno, a tudi zanimivo delo takoj osreči s pomembnimi podatki, drugič pa je ves njihov trud neuspešen. Tako meni dr. Matjaž Bizjak podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga raziskovanje v arhivih navdušuje. Leta 1992 se je zaposlil v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski, kjer dela še danes.
Izpopolnil se je tudi na področju bojne pirotehnike in razminiranja ter dve leti kot uslužbenec Združenih narodov v okviru posebnega programa OZN vodil pregledovanje minskih polj, raziskoval minske nesreče in načrtoval humanitarno razminiranje Kosova. Za vtis kako poteka razminiranje minskih polj dodajam fotografije posnete na Kosovo v letih 1999-2001, ki so last Matjaža Bizjak.
V času vojne v Iraku in Afganistanu je daljše obdobje deloval tudi v ameriškem centralnem poveljstvu v Tampi na Floridi. V obdobju 2009-2011, torej v času napadov na Libijo, je opravljal dolžnost slovenskega predstavnika v italijanskem operativnem poveljstvu v Rimu. V tem času mu je bilo kot tujemu članu italijanskega obrambnega sistema omogočeno tudi delo v vojaških arhivih v Rimu. Tam je raziskoval predvsem takoimenovani- Alpski zid, sistem utrdb, ki jih je na meji s Kraljevino Jugoslavijo gradila Kraljevina Italija.
Alpski zid, vojašnica pod vrhom Slatnika, 2016.
foto: AndrejS.K
Na spodnjih dodanih slikah, ki so v zasebni lasti M.G, vidimo prodor italijanske vojske ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Ob tem so enote zasedle tudi utrdbe takoimenovane Rupnikove linije, ki naj bi bila protiutež italijanskemu alpskemu zidu, vendar ta linija ni odgirala svoje obrambne vloge.
Od januarja 2017 dela kot predstavnik Slovenije, na vojaški diplomatski dolžnosti v povezovalni pisarni zveze NATO v Beogradu.
Je tudi pisec več strokovnih člankov s področij slovenske vojaške zgodovine, pirotehnike in humanitarnega razminiranja.
Dr. Matjaž Bizjak želi uspešno končati delo v Beogradu in se vrniti v Slovenijo v Slovensko vojsko, kjer rad dela. Rad dela tudi doma na kmetiji, v vinogradu, sadovnjaku in v gozdu. Rad ima preprosto življenje.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
O sebi in svojem delu bo govorila mlada, energična in v nujnost bolj pravičnega sveta zavarovana mladinska sindikalna aktivistka Tea Jarc. Je zaprisežena tabornica, trenerka neformalnega izobraževanja, nekdanja vodja Mladinskega sveta Slovenije, danes pa pomemben člen sindikata Mladih Plus. Vse svoje življenje posveča drugim, v minulih nekaj letih pa posebej reševanju problemov in težav mlade generacije, zlasti pa snovanju politike, ki naj bi tej generaciji zagotovila večjo vlogo in samostojnost v družbi, predvsem pa bolj optimistično prihodnost.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Nekdanji maneken, ki mu je izguba vida spremenila življenje, ne pa tudi njega samega; vrhunski paratriatlonec, ki cilja na olimpijske igre; podjetnik, ki na dan poje 2 svoja sladoleda
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Študentje so postali pridni, to pa ni razlog za veselje, pravi socialna psihologinja, ki že 50 let preučuje odnose med posameznikom in družbo.
Nenavaden, iskriv, hiperaktiven, zaljubljen v tehniko, režijo, umetnost in pri svojih skoraj 98 letih poln idej tako, da noge komaj lovijo glavo. Dušan Mauser je bil predvojni tehnik na radiu, kasneje tonski mojster in režiser, ki je pod streho spravil približno 400 radijskih iger. Ni pustil pečata le na Radiu Slovenija, kjer se ga spominjajo generacije sodelavcev, velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je nastala iz ruševin. Ob pomoči njegovega sina slikarja Matjaža Mauserja je galerija postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah. Zato ne čudi, da mu je občina Naklo podelila naziv častnega občana, pa tudi sicer se ponaša z obilico nagrad, ki jih je prejel kot tonski mojster in režiser.
Ko je Matevž Lenarčič 22. aprila leta 2016 pristal na letališču v Portorožu in je bila za njim približno 42 tisoč kilometrov dolga pot z ultralahkim letalom okoli sveta, so mu v tako imenovanih rumenih medijih med drugim dodali oznako avanturist. Toda v Trbovljah rojeni diplomirani biolog, alpinist, fotograf, letalec in publicist je predvsem človek, ki svoje naravovarstveno poslanstvo uresničuje s fotografijo in s pisano besedo ter tudi z zbiranjem znanstveno preverljivih podatkov o globalnem onesnaženju okolja. Matevža Lenarčiča, ki je nekoč dejal, da je lepo imeti hobije, ki so hkrati tudi tvoj poklic, je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.
Ciril Zlobec se je rodil julija 1925 na Ponikvah na Krasu. Gimnazijo je obiskoval pod italijanskim fašizmom, v Gorici in Kopru, od koder so ga navsezadnje izključili, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenskem jeziku. Sedemnajstleten je postal aktivist Osvobodilne fronte, nato je stopil v partizane. Po osvoboditvi je študiral in diplomiral na ljubljanski slavistiki, pozneje pa je delal kot novinar in urednik – med drugim tudi na našem radiu. Dejaven je bil tudi v politiki in bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen za člana osamosvojitvenega predsedstva. Ključen je seveda Zlobčev literarni opus. Ko je leta 1953 skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih, je slovenski literaturi odločilno pomagal otresti se ideoloških in estetskih spon, ki jih je naši književnosti nalagala komunistična oblast. Bralke in bralci so ta obrat stran od politične propagande v polje občutenega ljubezenskega intimizma znali ceniti in Zlobec je hitro postal eden naših najvplivnejših, najbolj branih pesnikov. Navsezadnje je objavil kakih 30 zbirk, tem pa je dodal še več esejističnih knjig in dva romana. Obilo je tudi prevajal, predvsem iz italijanščine, in nas med drugim oskrbel z mojstrskimi prevodi Danteja, Leopardija in Quasimoda. Za svoje književno delo je leta 1982 prejel Prešernovo nagrado; izvoljen je bil tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V spomin na velikana slovenskega dvajsetega stoletja, pesnika, prevajalca, urednika, partizana in politika lahko v tokratnem Razkošju v glavi prisluhnemo Zlobčevemu razmišljanju, ki ga je z nami delil na predvečer svojega devetdesetega rojstnega dne. foto: Aleš Ogrin
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Maja Weiss je slovenska režiserka in scenaristka, ki v svojih filmih razkriva krivice, tragične usode ljudi in zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. Je prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerec – Varuh meje (2002). Podpisala se je pod več kot 40 dokumentarnih in igranih filmov, zanje prejela številne nagrade, pa vseeno živi v negotovosti jutrišnjega dne. Umetnica, ki je na lastni koži čutila ideološki pritisk. Mama, sestra, žena, prijateljica, ženska, ki so jo zaznamovali Metlika, Ljubljana in Berlin. To filmsko režiserko in scenaristko, ki zadnjih 30 let sooblikuje slovensko filmsko krajino, bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov