Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušalec je ob doplačilu 470 evrov dohodnine na poštnem okencu plačal kar 4,7 evra provizije. Kako je to mogoče? Zakaj je Slovenija med evropskimi državami z najdražjimi bančnimi storitvami? Javne blagajne napovedujejo konkurenco Pošti in bankam.
Povod, da smo se zatopili v provizije, ki jih Pošta in banke zaračunajo ob plačilu različnih položnic, je bilo sporočilo poslušalca, ki je debelo pogledal, ko so mu ob doplačilu dobrih 470 evrov dohodnine Davčni upravi Republike Slovenije na okencu Pošte Slovenije zaračunali kar 4,7 evra provizije oziroma 1 odstotek vrednosti plačila. In zakaj takšna zasoljena provizija?!
Strošek plačila standardne položnice na Pošti Slovenije namreč stane 96 centov ne glede na višino zneska. Odgovor je, kot pojasnjuje Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije, v novih, tako imenovanih univerzalnih plačilnih nalogih (UPN): »Davčna uprava je očitno izdala plačilne naloge brez izpolnjene OCR vrstice, ki pa so seveda dražji.«
DURS se brani
To je nenavadno, saj naj bi državni organ vendarle delal v dobro državljank in državljanov, torej naj bi jim omogočil najugodnejše možnosti, ne pa dajal priložnost dodatnega zaslužka bankam. Na Dursu se branijo, da so bili postavljeni pred dejstvo. Stojan Glavač: »Zahteva za OCR kodo je 13-mestno število, tem kriterijem pa ne moremo zadostiti. Že davčna številka je 8-mestna, čemur sledi še sklic, kar je več kot 13 mest, torej OCR kode nismo mogli izpolniti. Zaradi tega davčni zavezanci ne morejo poravnati položnic niti na bankomatih.«
In kako je mogoče, da je kljub dolgim pripravam na uvedbo univerzalnih plačilnih nalogov (ti v polno veljavo stopajo z letom 2012) prišlo do takšnega sistemskega problema, ki pomeni večji strošek za državljane in v konkretnem primeru večji zaslužek za Pošto? Na Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da je problem v optičnih čitalcih, OCR zapisa za nove obrazce pa do zdaj niso spreminjali zaradi minimiziranja stroškov tako pri bankah kot pri izdajateljih obrazcev. Problem bodo skupaj z davčno upravo skušali rešiti, so sporočili.
Minimiziranje stroškov ne ravno revnih ustanov pa v konkretnem primeru seveda pomeni večji izdatek za davčne zavezance …
Ogromne razlike med bankami
Razlike v provizijah pa so med bankami tudi sicer izredno velike. Na Zvezi potrošnikov Slovenije provizijsko politiko slovenskih bank redno spremljajo in ugotovitve Boštjana Krisperja niso spodbudne. »Leta 2005 je plačilo položnice na bančnem okencu pri naši največji banki stalo 1 evro, danes stane že 1,80 evra. Po elektronski poti je bil pred šestimi leti strošek 17 centov, danes je že 33 centov.«
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije je na voljo podrobna primerjava tarif vseh slovenskih bank, ki svoje cenike rade čim bolj zapletejo. »Razlike so izredno velike. Potrošnik bo za elektronsko poslovanje pri najcenejši banki na letni ravni plačal 51 evrov (Delavska hranilnica), pri najdražji pa kar 111 evrov (NKBM).«
Še večje pa so razlike pri plačevanju na bančnih okencih, ki so še vedno prevladujoč način poravnave mesečnih stroškov Slovencev. »Razlika med tremi najdražjimi (Banka Koper, Unicredit, NKBM) in tremi najcenejšimi bankami (Deželna banka, Hranilnica Lon, Delavska hranilnica) je na letni ravni več kot 100 evrov,« pravi Krisper.
Alternativa so lahko javne blagajne
Poleg ugodnejših ponudb e-bančništva in nekaterih hranilnic, ki imajo nizko provizijo, so ena izmed alternativ oderuškim provizijam tako imenovane javne blagajne, ki jih je ustanovilo že kar nekaj slovenskih občin. Brez provizije je določene položnice na primer že mogoče plačati v Mariboru, Velenju, Šentjurju, Trebnjem … Mi smo obiskali Mestno blagajno v Celju. »Plačala sem šest položnic in tako prihranila približno 6 evrov. To mi veliko pomeni,« je povedala Celjanka Milena.
Če bi gospa s šestimi položnicami stopila v sosednjo banko, bi plačala kar 9,5 evra provizije. Na celjski mestni blagajni je brez provizije mogoče plačati položnice vseh celjskih javnih zavodov ter še nekaterih podjetij, ki skupaj z občino pokrijejo minimalne stroške transakcij. Na mestni blagajni pa ni mogoče poravnati položnic večjih slovenskih podjetij, na primer telekomunikacijskih.
Poslušalec je ob doplačilu 470 evrov dohodnine na poštnem okencu plačal kar 4,7 evra provizije. Kako je to mogoče? Zakaj je Slovenija med evropskimi državami z najdražjimi bančnimi storitvami? Javne blagajne napovedujejo konkurenco Pošti in bankam.
Povod, da smo se zatopili v provizije, ki jih Pošta in banke zaračunajo ob plačilu različnih položnic, je bilo sporočilo poslušalca, ki je debelo pogledal, ko so mu ob doplačilu dobrih 470 evrov dohodnine Davčni upravi Republike Slovenije na okencu Pošte Slovenije zaračunali kar 4,7 evra provizije oziroma 1 odstotek vrednosti plačila. In zakaj takšna zasoljena provizija?!
Strošek plačila standardne položnice na Pošti Slovenije namreč stane 96 centov ne glede na višino zneska. Odgovor je, kot pojasnjuje Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije, v novih, tako imenovanih univerzalnih plačilnih nalogih (UPN): »Davčna uprava je očitno izdala plačilne naloge brez izpolnjene OCR vrstice, ki pa so seveda dražji.«
DURS se brani
To je nenavadno, saj naj bi državni organ vendarle delal v dobro državljank in državljanov, torej naj bi jim omogočil najugodnejše možnosti, ne pa dajal priložnost dodatnega zaslužka bankam. Na Dursu se branijo, da so bili postavljeni pred dejstvo. Stojan Glavač: »Zahteva za OCR kodo je 13-mestno število, tem kriterijem pa ne moremo zadostiti. Že davčna številka je 8-mestna, čemur sledi še sklic, kar je več kot 13 mest, torej OCR kode nismo mogli izpolniti. Zaradi tega davčni zavezanci ne morejo poravnati položnic niti na bankomatih.«
In kako je mogoče, da je kljub dolgim pripravam na uvedbo univerzalnih plačilnih nalogov (ti v polno veljavo stopajo z letom 2012) prišlo do takšnega sistemskega problema, ki pomeni večji strošek za državljane in v konkretnem primeru večji zaslužek za Pošto? Na Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da je problem v optičnih čitalcih, OCR zapisa za nove obrazce pa do zdaj niso spreminjali zaradi minimiziranja stroškov tako pri bankah kot pri izdajateljih obrazcev. Problem bodo skupaj z davčno upravo skušali rešiti, so sporočili.
Minimiziranje stroškov ne ravno revnih ustanov pa v konkretnem primeru seveda pomeni večji izdatek za davčne zavezance …
Ogromne razlike med bankami
Razlike v provizijah pa so med bankami tudi sicer izredno velike. Na Zvezi potrošnikov Slovenije provizijsko politiko slovenskih bank redno spremljajo in ugotovitve Boštjana Krisperja niso spodbudne. »Leta 2005 je plačilo položnice na bančnem okencu pri naši največji banki stalo 1 evro, danes stane že 1,80 evra. Po elektronski poti je bil pred šestimi leti strošek 17 centov, danes je že 33 centov.«
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije je na voljo podrobna primerjava tarif vseh slovenskih bank, ki svoje cenike rade čim bolj zapletejo. »Razlike so izredno velike. Potrošnik bo za elektronsko poslovanje pri najcenejši banki na letni ravni plačal 51 evrov (Delavska hranilnica), pri najdražji pa kar 111 evrov (NKBM).«
Še večje pa so razlike pri plačevanju na bančnih okencih, ki so še vedno prevladujoč način poravnave mesečnih stroškov Slovencev. »Razlika med tremi najdražjimi (Banka Koper, Unicredit, NKBM) in tremi najcenejšimi bankami (Deželna banka, Hranilnica Lon, Delavska hranilnica) je na letni ravni več kot 100 evrov,« pravi Krisper.
Alternativa so lahko javne blagajne
Poleg ugodnejših ponudb e-bančništva in nekaterih hranilnic, ki imajo nizko provizijo, so ena izmed alternativ oderuškim provizijam tako imenovane javne blagajne, ki jih je ustanovilo že kar nekaj slovenskih občin. Brez provizije je določene položnice na primer že mogoče plačati v Mariboru, Velenju, Šentjurju, Trebnjem … Mi smo obiskali Mestno blagajno v Celju. »Plačala sem šest položnic in tako prihranila približno 6 evrov. To mi veliko pomeni,« je povedala Celjanka Milena.
Če bi gospa s šestimi položnicami stopila v sosednjo banko, bi plačala kar 9,5 evra provizije. Na celjski mestni blagajni je brez provizije mogoče plačati položnice vseh celjskih javnih zavodov ter še nekaterih podjetij, ki skupaj z občino pokrijejo minimalne stroške transakcij. Na mestni blagajni pa ni mogoče poravnati položnic večjih slovenskih podjetij, na primer telekomunikacijskih.
Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?
Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.
Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.
V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.
Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.
To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.
Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.
Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.
Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!
Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …
Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.
Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.
Neveljaven email naslov