Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušalec je ob doplačilu 470 evrov dohodnine na poštnem okencu plačal kar 4,7 evra provizije. Kako je to mogoče? Zakaj je Slovenija med evropskimi državami z najdražjimi bančnimi storitvami? Javne blagajne napovedujejo konkurenco Pošti in bankam.
Povod, da smo se zatopili v provizije, ki jih Pošta in banke zaračunajo ob plačilu različnih položnic, je bilo sporočilo poslušalca, ki je debelo pogledal, ko so mu ob doplačilu dobrih 470 evrov dohodnine Davčni upravi Republike Slovenije na okencu Pošte Slovenije zaračunali kar 4,7 evra provizije oziroma 1 odstotek vrednosti plačila. In zakaj takšna zasoljena provizija?!
Strošek plačila standardne položnice na Pošti Slovenije namreč stane 96 centov ne glede na višino zneska. Odgovor je, kot pojasnjuje Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije, v novih, tako imenovanih univerzalnih plačilnih nalogih (UPN): »Davčna uprava je očitno izdala plačilne naloge brez izpolnjene OCR vrstice, ki pa so seveda dražji.«
DURS se brani
To je nenavadno, saj naj bi državni organ vendarle delal v dobro državljank in državljanov, torej naj bi jim omogočil najugodnejše možnosti, ne pa dajal priložnost dodatnega zaslužka bankam. Na Dursu se branijo, da so bili postavljeni pred dejstvo. Stojan Glavač: »Zahteva za OCR kodo je 13-mestno število, tem kriterijem pa ne moremo zadostiti. Že davčna številka je 8-mestna, čemur sledi še sklic, kar je več kot 13 mest, torej OCR kode nismo mogli izpolniti. Zaradi tega davčni zavezanci ne morejo poravnati položnic niti na bankomatih.«
In kako je mogoče, da je kljub dolgim pripravam na uvedbo univerzalnih plačilnih nalogov (ti v polno veljavo stopajo z letom 2012) prišlo do takšnega sistemskega problema, ki pomeni večji strošek za državljane in v konkretnem primeru večji zaslužek za Pošto? Na Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da je problem v optičnih čitalcih, OCR zapisa za nove obrazce pa do zdaj niso spreminjali zaradi minimiziranja stroškov tako pri bankah kot pri izdajateljih obrazcev. Problem bodo skupaj z davčno upravo skušali rešiti, so sporočili.
Minimiziranje stroškov ne ravno revnih ustanov pa v konkretnem primeru seveda pomeni večji izdatek za davčne zavezance …
Ogromne razlike med bankami
Razlike v provizijah pa so med bankami tudi sicer izredno velike. Na Zvezi potrošnikov Slovenije provizijsko politiko slovenskih bank redno spremljajo in ugotovitve Boštjana Krisperja niso spodbudne. »Leta 2005 je plačilo položnice na bančnem okencu pri naši največji banki stalo 1 evro, danes stane že 1,80 evra. Po elektronski poti je bil pred šestimi leti strošek 17 centov, danes je že 33 centov.«
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije je na voljo podrobna primerjava tarif vseh slovenskih bank, ki svoje cenike rade čim bolj zapletejo. »Razlike so izredno velike. Potrošnik bo za elektronsko poslovanje pri najcenejši banki na letni ravni plačal 51 evrov (Delavska hranilnica), pri najdražji pa kar 111 evrov (NKBM).«
Še večje pa so razlike pri plačevanju na bančnih okencih, ki so še vedno prevladujoč način poravnave mesečnih stroškov Slovencev. »Razlika med tremi najdražjimi (Banka Koper, Unicredit, NKBM) in tremi najcenejšimi bankami (Deželna banka, Hranilnica Lon, Delavska hranilnica) je na letni ravni več kot 100 evrov,« pravi Krisper.
Alternativa so lahko javne blagajne
Poleg ugodnejših ponudb e-bančništva in nekaterih hranilnic, ki imajo nizko provizijo, so ena izmed alternativ oderuškim provizijam tako imenovane javne blagajne, ki jih je ustanovilo že kar nekaj slovenskih občin. Brez provizije je določene položnice na primer že mogoče plačati v Mariboru, Velenju, Šentjurju, Trebnjem … Mi smo obiskali Mestno blagajno v Celju. »Plačala sem šest položnic in tako prihranila približno 6 evrov. To mi veliko pomeni,« je povedala Celjanka Milena.
Če bi gospa s šestimi položnicami stopila v sosednjo banko, bi plačala kar 9,5 evra provizije. Na celjski mestni blagajni je brez provizije mogoče plačati položnice vseh celjskih javnih zavodov ter še nekaterih podjetij, ki skupaj z občino pokrijejo minimalne stroške transakcij. Na mestni blagajni pa ni mogoče poravnati položnic večjih slovenskih podjetij, na primer telekomunikacijskih.
Poslušalec je ob doplačilu 470 evrov dohodnine na poštnem okencu plačal kar 4,7 evra provizije. Kako je to mogoče? Zakaj je Slovenija med evropskimi državami z najdražjimi bančnimi storitvami? Javne blagajne napovedujejo konkurenco Pošti in bankam.
Povod, da smo se zatopili v provizije, ki jih Pošta in banke zaračunajo ob plačilu različnih položnic, je bilo sporočilo poslušalca, ki je debelo pogledal, ko so mu ob doplačilu dobrih 470 evrov dohodnine Davčni upravi Republike Slovenije na okencu Pošte Slovenije zaračunali kar 4,7 evra provizije oziroma 1 odstotek vrednosti plačila. In zakaj takšna zasoljena provizija?!
Strošek plačila standardne položnice na Pošti Slovenije namreč stane 96 centov ne glede na višino zneska. Odgovor je, kot pojasnjuje Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije, v novih, tako imenovanih univerzalnih plačilnih nalogih (UPN): »Davčna uprava je očitno izdala plačilne naloge brez izpolnjene OCR vrstice, ki pa so seveda dražji.«
DURS se brani
To je nenavadno, saj naj bi državni organ vendarle delal v dobro državljank in državljanov, torej naj bi jim omogočil najugodnejše možnosti, ne pa dajal priložnost dodatnega zaslužka bankam. Na Dursu se branijo, da so bili postavljeni pred dejstvo. Stojan Glavač: »Zahteva za OCR kodo je 13-mestno število, tem kriterijem pa ne moremo zadostiti. Že davčna številka je 8-mestna, čemur sledi še sklic, kar je več kot 13 mest, torej OCR kode nismo mogli izpolniti. Zaradi tega davčni zavezanci ne morejo poravnati položnic niti na bankomatih.«
In kako je mogoče, da je kljub dolgim pripravam na uvedbo univerzalnih plačilnih nalogov (ti v polno veljavo stopajo z letom 2012) prišlo do takšnega sistemskega problema, ki pomeni večji strošek za državljane in v konkretnem primeru večji zaslužek za Pošto? Na Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da je problem v optičnih čitalcih, OCR zapisa za nove obrazce pa do zdaj niso spreminjali zaradi minimiziranja stroškov tako pri bankah kot pri izdajateljih obrazcev. Problem bodo skupaj z davčno upravo skušali rešiti, so sporočili.
Minimiziranje stroškov ne ravno revnih ustanov pa v konkretnem primeru seveda pomeni večji izdatek za davčne zavezance …
Ogromne razlike med bankami
Razlike v provizijah pa so med bankami tudi sicer izredno velike. Na Zvezi potrošnikov Slovenije provizijsko politiko slovenskih bank redno spremljajo in ugotovitve Boštjana Krisperja niso spodbudne. »Leta 2005 je plačilo položnice na bančnem okencu pri naši največji banki stalo 1 evro, danes stane že 1,80 evra. Po elektronski poti je bil pred šestimi leti strošek 17 centov, danes je že 33 centov.«
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije je na voljo podrobna primerjava tarif vseh slovenskih bank, ki svoje cenike rade čim bolj zapletejo. »Razlike so izredno velike. Potrošnik bo za elektronsko poslovanje pri najcenejši banki na letni ravni plačal 51 evrov (Delavska hranilnica), pri najdražji pa kar 111 evrov (NKBM).«
Še večje pa so razlike pri plačevanju na bančnih okencih, ki so še vedno prevladujoč način poravnave mesečnih stroškov Slovencev. »Razlika med tremi najdražjimi (Banka Koper, Unicredit, NKBM) in tremi najcenejšimi bankami (Deželna banka, Hranilnica Lon, Delavska hranilnica) je na letni ravni več kot 100 evrov,« pravi Krisper.
Alternativa so lahko javne blagajne
Poleg ugodnejših ponudb e-bančništva in nekaterih hranilnic, ki imajo nizko provizijo, so ena izmed alternativ oderuškim provizijam tako imenovane javne blagajne, ki jih je ustanovilo že kar nekaj slovenskih občin. Brez provizije je določene položnice na primer že mogoče plačati v Mariboru, Velenju, Šentjurju, Trebnjem … Mi smo obiskali Mestno blagajno v Celju. »Plačala sem šest položnic in tako prihranila približno 6 evrov. To mi veliko pomeni,« je povedala Celjanka Milena.
Če bi gospa s šestimi položnicami stopila v sosednjo banko, bi plačala kar 9,5 evra provizije. Na celjski mestni blagajni je brez provizije mogoče plačati položnice vseh celjskih javnih zavodov ter še nekaterih podjetij, ki skupaj z občino pokrijejo minimalne stroške transakcij. Na mestni blagajni pa ni mogoče poravnati položnic večjih slovenskih podjetij, na primer telekomunikacijskih.
V Sloveniji kar tri četrtine mladih dela v negotovih oblikah zaposlitve, kar je največji delež znotraj EU. Prekarne oblike zaposlitve so v nekaterih panogah postale skorajda pravilo. Raziskovalci opozarjajo, da gre za splošen trend v Evropski uniji, ki narašča tudi zato, ker prekarci nimajo svojih lobistov, zato so jim vrata do odločevalcev zaprta. V Reakciji se z raziskovalci in aktivisti pogovorimo o vzrokih, težavah in posledicah prekarnega dela za posameznika, družbo in trg delovne sile.
Če imate doma kamin, peč, bojler, prenosni grelnik ali kuhalnik na fosilna goriva, torej na drva, nafto, plin ali druge vire, skratka naprave, ki za zgorevanje jemljejo zrak iz prostora, morate do novega leta v prostore obvezno namestiti javljalnik ogljikovega oksida. V Sobotni reakciji vam bomo pojasnili, zakaj je namestitev javljalnika za ogljikov monoksid obvezna, kakšno napravo izbrati, kako jo namestiti in kam. Naučili pa se bomo tudi prepoznati znake zastrupitve in kako ukrepati ob sumu na uhajanje tega smrtno nevarnega plina ali zastrupitve.
Vsi vemo, da je gibanje zdravje. A zakaj človek pride na idejo, da bi pretekel maraton? Razlogov je ogromno. Vsak ima svoje sanje in preteči maraton so sanje tudi marsikaterega Slovenca in Slovenke, čeprav včasih tudi za ceno svojega zdravja.
Promet v središčih mest postaja vse bolj raznolik. V območjih, zaprtih za avtomobilski promet, se srečujejo pešci, kolesa, skiroji, longboardi, rolke, segwayi in njihove inkarnacije na električni pogon, ki omogočajo tudi vedno višje hitrosti. Trki so lahko siloviti in pustijo hude posledice, novi načini gibanja pa zahtevajo tudi nov način razmišljanja o gibanju po središčih mest. Kako se bo morala prilagoditi infrastruktura in kako naše obnašanje?
Vsaj 300.000 ljudi letno bi preživelo nenadni srčni zastoj, če bi vsi otroci znali oživljati, pravijo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, ki so dali pobudo, naj se prav vsi šolarji vsaj po 12. letu naučijo temeljnih postopkov oživljanja. Da otroci, sploh mladostniki, res lahko rešijo življenje, govorita tudi zgodbi 8-letne Nike, ki je s prisebnim iskanjem pomoči rešila življenje svoji učiteljici in 16-letnega Andreja, ki je po telefonskih navodilih dežurne zdravnice uspešno oživljal očeta.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Stanovalci objekta Lipa v Ljubljani se soočajo s pojavom stenic. Stenice se po objektu, ki ima kar 350 lastnikov, hitro širijo. Prisotne pa niso le v Lipi, v zadnjih letih so pogost pojav. Kdo je odgovoren za dezinsekcijo?
Samostojnega podjetnika so poklicali iz podjetja, ki ponuja storitve s področja varnosti pri delu, in mu rekli, da mora tudi kot samozaposleni opraviti usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu, sicer ga čaka globa inšpektorja. To lahko opravi pri njih, seveda ne zastonj. Omenjeni podjetnik bi lahko ponudbi nasedel, a ni. Je pa nanjo opozoril. Ni edini. Res je, da je vsak delodajalec odgovoren za svoje delavce in da je on tisti, ki zagotavlja varnost in zdravje v podjetju – tudi z usposabljanjem delavcev za varno delo. Kaj pa pravi zakon, ko gre za samozaposlene osebe?
Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.
Športni filozof Milan Hosta je med dejavnejšimi športnimi delavci v našem prostoru. S promocijo fair playa krepi temeljne etične vrednote, ki jih pri športu pogosto pogrešamo. Zakaj? Je stopnja zavesti o družbeni vlogi športa preprosto prenizka? Postavljamo ogledalo olimpijskim igram in v luči največjega športnega dogodka ugotavljamo tudi pestrost pojavnih oblik športa na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Čeprav v Evropski uniji v zadnjih letih močno poudarjajo pomen družinskega kmetovanja kot najbolj trajnostnega in okoljsko prijaznega, so postopki prevzemanja kmetij iz rok starejših na mlajše še vedno zelo počasni. Kot enega od vzrokov omenjajo pomanjkanje socialne varnosti za tiste kmete, ki kmetije predajo v roke mlajših, kot drugega podeželsko okolje, ki je še vedno premalo stimulativno za mlade. Toda stvari se počasi spreminjajo ...
Slovenija bo letos drugič sodelovala na eni največjih parad ponosa na svetu, ki bo v Berlinu. V Reakciji bomo s pomočjo slovenskih in tudi tujih gostov na paradi pojasnili, zakaj je nemška prestolnica tako strpno in odprto mesto ter s kakšnimi težavami se morajo trenutno še vedno soočati člani LGBT skupnosti.
Pokemon je akronim za pocket monster, kar v prevodu pomeni žepna pošast. Podobo so pošasti dobile pred dvajsetimi leti v videoigri za igralno konzolo GameBoy, kasneje so nastopile še v risanih serijah imenovanih anime. Pred osmimi dnevi pa so Pokemoni zavzeli ulice, gozdove, obale, restavracije, muzeje in trgovine. Mobilna igra Pokemon Go je v dobrem tednu presegla število aktivnih uporabnikov družabnega omrežja Twitter in zasvojila več deset milijonov ljudi. O fenomenu bomo govorili s Pokemon trenerjem, raziskovalko Pokemon kulture in drugimi navdušenci.
Do konca septembra morajo študenti tako imenovanih predbolonjskih študijskih programov končati študij, sicer jim bo po teh programih propadel. Bližje, kot smo temu roku, večji je pritisk na fakultete in mentorje same. Študij bi rado končalo več kot 9000 takih študentov, ki pred mentorje prihajajo zadnji hip in to s pomanjkljivimi diplomskimi izdelki; nekateri, ki so dela oddali pravočasno, pa, po drugi strani, zdaj dobivajo tudi obvestila, da morda svojega dela ne bodo mogli zagovarjati pravočasno. O razmerah na tem področju je ta teden razpravljal parlamentarni odbor za visoko šolstvo, ki pa, kot kaže, skrajnih rokov vendarle ne namerava podaljšati.
Kolesarjenje, plezanje, gorski tek, jadralno padalstvo, kajak. Globalni biznis jih umešča med outdoor športe in so vse bolj množična oblika turizma. Ampak zakaj hčerkina prfoksa za blok flavto jadra s padalom in zakaj predsednik uprave vaše najljubše banke čez vikend binglja na štriku? To je skušala izvedeti Mihijeva tolpa najbolj drznih Valovcev, v soboto dopoldan, na Soča outdoor festivalu v Tolminu.
Ob začetku enega od dveh največjih svetovnih športnih dogodkov letos, Evropskega prvenstva v nogometu, gostimo Loica Ravenela iz Mednarodnega centra za športne študije – Observatorija za nogomet v Neuchatellu. Geograf in statistik iz nogometnega “Think Thanka” v Švici s kolegi pripravlja poglobljene analize vseh mogočih baz podatkov, povezanih z nogometom. Z njihovo pomočjo FIFA in nekatere druge svetovne športne zveze pripravljajo strategije razvoja svojih športov, strategij delovanja in novih pravil. Ravenel pa nam bo povedal, kaj podatki razkrivajo o migracijah nogometašev, etničnih sestavah nacionalnih reprezentanc, nacionalizmu navijačev. Vse to so podatki, ki jih govorijo analizirane številke.
Ko je Matevž Lenarčič po poletu okoli sveta pristal na naši Obali, se je pravo delo znanstvenikov pri projektu šele začelo. Ugotovili so velike presežke črnega ogljika, enega ključnih globalnih onesnaževalcev, nad območji Jugovzhodne Azije, imuna pa niso niti območja zahodnega sveta. Meritve črnega ogljika na tolikšni višini so edinstven slovenski znanstveni podvig, ki se je izkazal za precej ugodnejšega od načinov, ki jih izvaja na primer Nasa, navdihnil pa je tudi podobne okoljske podvige, kot je polet španskega pilota Michela Gordilla »Od pola do pola«. Znanstveni epilog tretjega potovanja Matevža Lenarčiča okoli sveta bomo v studiu pisali skupaj z vodilnim znanstvenikom pri projektu dr. Grišo Močnikom.
V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih živi pri starših; to je največ v Evropski uniji. Najemniki pri nas za najemnino na trgu namenjajo od 30 do 50 odstotkov svoje plače. Članice Evropske unije za nastanitev prebivalstva namenjajo povprečno 4 odstotke bruto domačega proizvoda, Slovenija stokrat manj. Ob tem je eno od petih stanovanj prazno.
Nekdo je na novo fasado z velikimi kričečimi črkami napisal NOVA FASADA. Mimoidoči so se nasmihali, lastniku hiše pa grafit ni bil najbolj všeč. Tokrat se bomo posvetili brisanju sporočil in umetnin, ki krasijo naša mesta. Kako jih odstranjujejo? Kdo, kdaj, kje in zakaj? Ker nas vsako jutro pozdravijo novi grafiti, je posla za tiste, ki jih brišejo, dovolj. Tekma, ki ji ni videti konca. Grafitarji pišejo in rišejo, njihove stvaritve pa nekdo odstranjuje. Grafit strokovnjaki največkrat zbrišejo, da naredijo prostor za novega…
Neveljaven email naslov